Kdaj so bolečine v nogah nevarne

Intenzivne, vztrajne ali netipične bolečine v nogah lahko nakazujejo na resnejša zdravstvena stanja, ki zahtevajo strokovno zdravniško obravnavo, kot navaja krenizdravo. V nadaljevanju pojasnjujemo, v katerih primerih in za katere vrste bolečin gre.

V primeru, da zaznate oteklost, povišano temperaturo ali bolečino v predelu goleni ali stegna, obstaja verjetnost pojava globoke venske tromboze, ki jo opredeljujemo kot prisotnost krvnega strdka v globokem venskem sistemu. Ob tem se na prizadetem območju lahko pojavita tudi rdečina in povečana občutljivost kože na dotik.

Kadar med telesno aktivnostjo oziroma hojo občutite krče ali povečano utrujenost v predelu meč ali stegen, ki ob počitku pojenjata, bi lahko šlo za periferno arterijsko bolezen (PAB). Strokovno stanje označuje motnjo, pri kateri se v stenah arterij naberejo obloge, te pa pomembno omejujejo optimalen pretok krvi v okončine.

Bolečina, ki spominja na občutek električnega udara ali intenzivno pekočo senzacijo, ki izhaja iz ledvenega predela oziroma kolka in izseva vzdolž spodnje okončine, je lahko indikator išiasa. Navedeno stanje nastane kot posledica kompresije išialgičnega živca, ki poteka od hrbtenice do spodnjih okončin, kar je v klinični praksi najpogosteje povezano s prisotnostjo hernije diska.

Ostra bolečina v spodnjih okončinah je lahko klinični pokazatelj resnejše poškodbe, zato strokovni posvet pri zdravniku omogoča postavitev ustrezne diagnoze ter zagotavlja celostno in pravilno usmerjeno zdravljenje.

Navedena poškodba se manifestira z nenadno bolečino v predelu nad peto, ki jo lahko spremlja značilen zvok pokanja. Omenjeno stanje znatno otežuje oziroma onemogoča obremenjevanje stopala pri hoji ali stoji. Do rupture ahilove tetive najpogosteje prihaja med izvajanjem športnih aktivnosti, ki zahtevajo eksplozivne skoke ali nenadne spremembe smeri, vendar do nje lahko pride tudi posledično ob nepravilnem gibu ali pri padcu.

Sprednja križna vez igra ključno vlogo pri ohranjanju biomehanske stabilnosti kolenskega sklepa. V primeru njene poškodbe, ki se pogosto manifestira z zvočnim pokom, sledita izrazita nestabilnost in otekanje kolena. Tovrstne poškodbe so pogost pojav zlasti pri športnih dejavnostih, ki vključujejo sunkovite spremembe smeri gibanja ali neposredne sile, delujoče na predel kolena.

Zadnja loža predstavlja skupino treh mišic, lociranih na posteriorni strani stegna. Natez ali raztrganina omenjenih mišic oziroma tetiv lahko povzroči akutno bolečino, oteklino ter podplutbe. Do tovrstnih poškodb zadnje lože pogosto prihaja pri izvajanju dejavnosti, ki vključujejo intenziven tek, ples ali športne discipline s pogostimi spremembami ritma oziroma sunkovitimi zaustavljanji. Omenjena patologija se praviloma pogosteje diagnosticira pri mlajših športnikih v obdobju intenzivne rasti.

Vir: krenizdravo