Bule pod pazduho, na rami, na zapestju, nogi, na dojki, vratu ... Pojavijo se lahko kjer koli in mnogi jih povezujejo z rakom. Kljub temu pa preplah ni vedno nujen, saj gre v večini primerov le za nenevarne bulice, ki jih je mogoče odpraviti. Kako ločiti nevarno bulico od nenevarne?

Bula pod pazduho

Po mnenju onkologa dr. Lasterja Barra so bule pod pazduho lahko posledica zamašene znojnice in boste zato potrebovali antibiotike, oteklosti limfnih vozlov pri splošni ali virusni infekciji oziroma posledica dojenja in menstrualnega ciklusa. Če bula ne izgine, nujno obiščite zdravnika, saj gre lahko za raka dojke ali hodgkinovo bolezen. Za te bule je značilno, da so mehkejše, nekoliko elastične, rahlo boleče na dotik in bolj boleče po uživanju alkohola.

Bula v dimljah

Bula v dimljah je najpogosteje posledica vraščene dlake, do katere pride običajno pri depilaciji. Taka bula je rdeče, bele in včasih celo temne barve in je boleča na dotik. Če dlaka ne pride sama na površje, jo je treba kirurško odstraniti. Kljub vsemu pa gre lahko tudi za hodgkinovo bolezen, obliko raka, ki prizadene limfni sistem in povzroči nastanek podkožnih bul. Na take bule bodite še posebej pozorni, če opazite tudi druge simptome, na primer nočno potenje, vročino, utrujenost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, srbečico in pojav izpuščajev.

Najverjetneje gre za dermatofibrom. To je majhna, čvrsta in benigna rašča, zaradi katere je površje kože videti temnejše barve, rahlo sijoče ali pa luskavo. Dermatofibromi običajno niso večji od centimetra in vsebujejo brazgotinasto tkivo. Pri nekaterih pacientih se pojavi samo ena tvorba, pri nekaterih pa več in so običajno posledica manjše poškodbe ali ugriza insekta. Ker so dermatofibromi povsem nenevarni, jih ni treba odstranjevati. Če vas ovirajo ali pa še naprej rastejo, vam jih lahko pod lokalno anestezijo odstrani dermatolog, včasih, čeprav redko, pa izginejo tudi brez posega.

Če začne bula krvaveti, boleti, srbeti ali pa se ne celi, kakor bi se morala, je lahko znak kožnega raka, zato v tem primeru nujno obiščite zdravnika.

Bula na zapestju

Morda gre za ganglion, ki je benigna, cistična bula na sklepni kapsuli ali kitni ovojnici in je napolnjena z zdrizasto snovjo. Ganglion je na občutek gladek in trd ter boleč na pritisk, velikost bule pa se spreminja, saj je otekanje odvisno od obremenitve. Če je bula močno boleča in vpliva na gibljivost roke, ga je mogoče prebosti, a se v tem primeru v več kot 50 odstotkih povrne. Mogoče ga je tudi operativno odstraniti.

Čeprav je izjemno redek, je lahko bula na zapestju tudi znak sarkoma, raka mišičnega, živčnega, maščobnega ali globokega tkiva. Če je bula neboleča in rastoča, obisk zdravnika ne bo odveč.

Bula na vratu

Bule na vratu so najpogosteje posledica lojne ciste, ki nastane zaradi zamašene lojnice, v kateri se začne nabirati maščoba in jo je mogoče odstraniti pod lokalno anestezijo. Bule na vratu pa lahko nastanejo tudi zaradi oteklosti žlez, ki so v glavnem znak okužbe in jih je mogoče odpraviti z antibiotiki. Otekline na vratu, predvsem v predelu adamovega jabolka, pa povzročajo tudi bolezni ščitnice.

Kljub temu pa so bule na vratu, še posebej če so trdne na otip ali boleče, lahko tudi znak levkemije, hodgkinove bolezni ali pa katere druge oblike raka. Če na vratu opazite bulo, ki se spreminja, raste ali pa ne zgine v treh tednih, nujno obiščite zdravnika.

Na ramenih se najpogosteje pojavljajo lipomi, na dotik mehke in premične benigne bulice, ki nastanejo iz maščobnih celic. Lipome je včasih treba odstraniti, še posebej če pritiskajo na živec ali povzročajo bolečino. Če tvorba še kar raste in je močno boleča ter se spreminja, nujno obiščite zdravnika.

Spremembe v ustni votlini

Ustne razjede so boleče rane v ustni votlini, ki jih lahko povzročijo zobno obolenje, pretrdo ščetkanje zob, stres, hormonske spremembe ali upad imunskega sistema. Te razjede izginejo same od sebe, njihovo celjenje pa lahko pospešite s posebnimi obliži, pastilami ali zdravili. Če po desetih dneh razjeda ne izgine in se ne zmanjša, je potreben obisk zdravnika.

Bula na dojki

Lahko gre za fibroadenom ali pa za cisto. “Pri ženskah, mlajših od 30 let, gre največkrat za fibroadenome, neboleče, premične in elastične benigne tvorbe, ki so velike od enega do dveh centimetrov in nastanejo zaradi hormonskih sprememb,“ pravi dr. Barr. Lahko pa je bula tudi posledica ciste, ki je na otip morda želatinasta in mehka in se pojavlja predvsem pri ženskah med 30. in 40. letom starosti. Ciste so lahko tudi trde na dotik, nikoli pa ne postanejo rakave. Je pa res, da so ženske, ki se jim ciste ponavljajo, bolj izpostavljene tveganju za nastanek raka dojke.

Ne glede na to, da je kar 90 odstotkov tvorb benignih, je zdravniški pregled obvezen ob pojavu vsakršne nenavadne spremembe. Pomembno je, da si redno pregledujete dojke, jih opazujete in spremljate, saj je vsaka sprememba oblike, velikosti, občutka, barve bradavice ali kože lahko že znak raka dojke.