Vizita.si
Najpogostejši vzrok smrt v Evropi - srčno- žilna obolenja - so v upadu, ponekod zahtevajo celo manj življenj kot rak.

Srčno žilne bolezni

V Evropi vse manj smrti zaradi srčno-žilnih obolenj

STA/K.B.
21. 08. 2014 11.48
0

Srčnožilna obolenja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Evropi, saj vsako leto terjajo več kot štiri milijona življenj, kljub temu pa število smrti zaradi njih upada, kaže raziskava, objavljena v reviji European Heart Jorunal. Raziskava prav tako ugotavlja, da bolezni srca pri moških v nekaterih državah sedaj zahtevajo manj življenj kot rak.

Najpogostejši vzrok smrt v Evropi - srčno- žilna obolenja - so v upadu, ponekod zahtevajo celo manj življenj kot rak.
Najpogostejši vzrok smrt v Evropi - srčno- žilna obolenja - so v upadu, ponekod zahtevajo celo manj življenj kot rak.FOTO: iStockphoto

Da moški danes pogosteje umirajo za rakom kot za boleznimi srca, velja predvsem za države z višjim standardom, kot so Belgija, Danska, Francija, Izrael, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, San Marino pa tudi Slovenija. Danska je prav tako prva evropska država, kjer za rakom pogosteje kot za boleznimi srca umirajo tudi ženske, ugotovitve raziskave povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah avtorjev raziskave je to zato, ker manj ljudi razvije srčnožilna obolenja, pa tudi tisti, ki jih, zaradi njih redkeje umrejo. Kot izpostavljajo, sta razlog za to najverjetneje primernejši življenjski slog in boljša zdravila.

V nekaterih državah, predvsem v državah nekdanje Sovjetske zveze, pa trend smrti zaradi srčnožilnih obolenj ne upada. Tako je na primer stopnja smrtnosti pri teh boleznih pri ženskah in moških vseh starosti v Rusiji šestkrat večja kot v Franciji.

Raziskovalci se sicer niso osredotočali na pojasnjevanje tovrstnih regionalnih razlik, a kot izpostavljajo, prejšnje študije kažejo, da na takšno stanje najverjetneje bolj vplivajo okoljski dejavniki kot genetski.

"Do razlik med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami prihaja predvsem zaradi različnih življenjskih slogov (kajenja, vnosa alkohola, prehranjevanja), v manjši meri pa tudi zaradi načina, na katerega zdravijo ljudi s srčnožilnimi obolenji ali z visokim tveganjem za te," je za AFP dejal soavtor raziskave, Mike Rayner.

Študija temelji na podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskovalci so analizirali podatke o smrtih za 52 držav, in sicer za desetletno obdobje, ki se je glede na različno dostopnost statistik za večino držav končalo leta 2010, 2011 ali 2012.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662