Fibromialgija ni artritis, saj ne povzroča vnetja ali poškodb sklepov in mišic. Ni znano, kaj povzroča to bolezen, obstaja pa več teorij. Najbolj priljubljena je tista, da je "moteno" pošiljanje sporočil iz možganov do delov telesa, tako da so možgani bolj dovzetni za prenos sporočila o bolečini. Zdravniki menijo, da imajo bolniki genetsko predispozicijo za razvoj te bolezni, lahko pa je obolenje posledica vplivov okolja.

Dokazano je, da imajo bolniki s fibromialgijo nižjo stopnjo kemične snovi serotonina, noradrenalina in dopamina, tako da je lahko vzrok bolečinam tudi v tem. Nekateri znanstveniki verjamejo, da lahko tudi motnje spanja povzročijo razvoj fibromialgije.

Približno eden od 50 ljudi razvije fibromialgijo vsaj enkrat v življenju, najpogosteje v srednjih letih. Večinoma so bolnice ženske.

Zdravniki težko postavijo diagnozo, da gre za fibromialgijo, saj so znaki utrujenosti, nespečnosti in bolečin v mišicah pogosti tudi pri drugih boleznih. Vse ostale je treba izločiti, preden zdravniki postavijo to diagnozo.

Obstajajo določena merila, ki jih upoštevajo zdravniki pri postavitvi diagnoze. Če gre za razširjeno bolečino, ki jo oseba čuti nad in pod pasom ter je na levi in desni strani telesa in je prisotna več kot tri mesece, je to že lahko znak, da gre za fibriomialgijo.

Čeprav zdravil za fibriomialgijo ni, obstajajo različne metode, ki lahko pomagajo. Tako bolniki jemljejo zdravila, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno, pomaga tudi fizioterapija, ki ohranja tonus mišic, zmanjša bolečine in togost mišic ter dviga razpoloženje.

Izjemno pomembna je čustvena opora, saj dolgoletne bolečine človeka zelo obremenijo. Mnogi bolniki imajo tudi depresijo. Nekateri bolniki so upravičeni do dopolnilnih terapij, kot so relaksacijske terapije, masaže in akupunkture. Predvsem morajo bolniki omiliti stres, zdravo jesti in dovolj spati. Fibromialgija je bolezen, ki jo stroka še vedno podcenjuje. V zahodnem svetu tej bolezni pripisujejo precejšen pomen, saj obstajajo celo klinike za fibromialgijo oz. zdravljenje bolečine z multidisciplinarnim pristopom obravnave.

V Sloveniji je zdravljenje fibriomialgije precej na začetku (z njim se tu in tam posamično ukvarjajo revmatologi, ortopedi, fiziatri, psihiatri). Ker za diagnosticiranje bolezni za zdaj ni na voljo specifičnih objektivnih pokazateljev (klinični izvidi, obstoječi laboratorijski testi, rentgenski izvidi, izvidi preiskav CT, MRI, scintigrafija skeleta ipd. so običajno v mejah "normale"), je marsikdaj težava že sama postavitev diagnoze. Tako bolniki neredko dobijo tudi napačno diagnozo, na primer – depresivni sindrom.

Življenje s fibriomialgijo ni lahko. Bolniki se pritožujejo, da jih nihče ne razume, da so nenehno utrujeni in da imajo toliko bolečin. To jih lahko pripelje do nenehnega večletnega stresa, posledične depresije, anksioznosti in nezadostnega vključevanja v družbo, kar pa spet prispeva k poslabšanju bolezni. Tako se vrtimo v začaranem krogu.

Zelo koristno je povezovanje bolnikov v društvih in skupinah za samopomoč, kjer bolniki lahko izmenjujejo svoje izkušnje in imajo pomembno podporno moč.