Rachel Foulkes-Davies je junija leta 2015 sedela na svojem vrtu, ko jo je ugriznil klop. Ko ga je odstanila, je opazila rdeč krog na svojem vratu. Področje, kjer jo je ugriznil klop, je oteklo in samo tri dni kasneje ji je najprej otrpnila ustnica.  Rachel iz mesta Denbighshire v Severnem Walesu je za britanski Mail Online pojasnila. ''Sedaj se bojim stopiti na vrt. Obrazna paraliza se je zgodila tako, da mi je najprej otrpnila ustnica. To je bilo nekaj dni po ugrizu klopa. Moji otroci se niso zavedali, za kako hud problem gre in so me hecali, naj izrečem besedo 'bumbleblee', a je nisem mogla izreči.''

Preberite še: Dali so ji antidepresive, a v resnici se je spopadala z ...

Izgubila je tudi sposobnost premikanja obraza in upadla ji je leva stran obraza. Zdravniki so mislili, da se spopada z Bellovo paralizo, zato so jo domov poslali s škatlico kortikosteroidnih zdravil. A nekaj mesecev kasneje je 43-letna mati treh otrok izgubila še sposobnost govora. ''V naslednjih sedmih do osmih mesecih se je stanje samo še poslabševalo.'' Znova je obiskala bolnišnico, ker ni več mogla zapirati niti očesa in v bolnišnici so ji dali prevezo za čez oči in jo poslali domov s kapljicami za oči. Sčasoma je izgubila še sposobnost govora, ni več mogla jesti normalno, bila je ves čas utrujena, zapadla je v depresijo. ''Dve leti nisem mogla govoriti, jedla sem lahko samo še juho in hrano po slamici. Enako je veljalo za pijačo. Moje oko se ni pravilno zaprlo, zato sem ves čas nosila sončna očala.''

Preberite še: Šla je na sprehod s psom, zdaj jo morajo ves čas oživljati

Težave so trajale skoraj tri leta, ko je decembra 2017 obupala in dala odpoved v službi, saj ni mogla več skrbeti za tri otroke in delati. Kljub temu, da se je vračala k zdravniku, ji niso postavili prave diagnoze. Odločila se je, da si plača zasebni pregled, kjer so ji diagnosticirali limsko boreliozo. ''Obraz mi še kar upada, ko sem utrujena ali celo, če samo spijem kozarec vina. Oko mi trza, ko jem. Moja hči ne more delati, ker mora skrbeti zame in za svojega brata ter sestro. Mene močno izmuči že, če samo naredim večerjo ali grem po otroka v šolo. Pred ugrizom klopa sem bila res zdrava, sedaj se spopadam z dvojim vidom, občutkom zamegljenosti misli in nenehnimi glavoboli. Ves čas moram imeti na sebi sončna očala, ker me svetloba moti. Postala sem pozabljiva. Ko grem kupiti sladkor, domov prinesem mleko. Pozabila sem na sestrin rojstni dan, nanj sem se spomnila šele štiri dni kasneje. Pozabljam, da sem naročena pri zdravniku ali zobodravniku.''

''Uradna medicina mi ne želi diagnosticirati limske borelize, a sama sem to bolezen raziskovala tri leta in bila na neštetih testih. Ne more biti nič drugega kot to. Zdravniki so mi rekli samo, da limska borelioza preprosto ne obstaja na Walesu, a sama sem živi dokaz, da obstaja. Ne vem, zakaj želijo to prikriti. Če bi mi diagnozo postavili tako, bi me lahko zdravili z Doxycyclineom, a sedaj to zdravilo ne bo delovalo več, ker je bolezen že tako napredovala. Želim si samo, da bi me zdravili za mojo bolezen, zaradi katere sem že večkrat pomislila na samomor. Zdravniki so mi dali informacije o privatem zdravljenju, a imam družino, za katero moram skrbeti. Ostala sem brez službe, zato si takšnega zdravljenja preprosto ne morem privoščiti.''