34-letnica je nenavadno pego, ki je bila podobna mozolju, prvič opazila lansko leto spomladi. ''Moja zgodba z rakom se ni pričela z znamenjem, tako kot si večina predstavlja, ampak z nedolžnim mozoljem. Najprej sem ga opazila na desni strani nosu in mozoljev nisem imela že vse od najstniških let. Bila sem jezna, ker sem mislila, da je kriva vlažila krema, zato sem zamenjala znamko. Ko še kar ni izginil, sem mislila, da je kriva moja prehrana in jo skušala spremeniti. Mozolj je izginil za nekaj tednov, a se znova pojavil,'' se spominja. Zapravila je veliko denarja za najrazličnejše kreme, mozoljček pa se je spreminjal. Včasih je bil nekoliko privzdignjen, drugič je postal rdeč. Danes se dobro zaveda, da so te spremembe očiten znak kožnega raka, a takrat se ji niti sanjalo ni za kaj gre. ''Kožnega raka sem povezovala z znamenji. Imela sem jih nekaj in sem jih redno spremljala, a kasneje odkrila, da so ga tudi zdravniki, s katerimi sem se posvetovala, spregledali.''

Pet mesecev po tem, ko je opazila spremembo kože, je le obiskala bližnji zdravstveni center v južnem Londonu. ''Bilo me je sram iti k zdravniku. Konec koncev, kdo obišče zdravnika zaradi enega majhnega mozoljčka na nosu,'' pripoveduje. Tudi medicinska sestra, ki jo je pregledala, ni bila videti zaskrbljena. Povedala ji je, naj ne skrbi in ji predpisala antibiotik, ki bi odpravil 'infekcijo'. Ko se je mozoljček vrnil, ni več obiskala zdravnika. Vse do decembra lansko leto, ko je na božični zabavi naletela na dermatologa. ''Ko me je pogledal, ni mogel skriti zaskrbljenosti. 'Tole pego moraš resnično dati pregledati,' je rekel. 'Spravlja me od pamet, a so mi rekli, naj me ne skrbi,' sem mu odvrnila. A bil je tako vztrajen, da sem se naročila na pregled.''

Splošna zdravnica jo je znova obravnavala, kot da je hipohonder. A tokrat je vztrajala, da želi v lokalno bolnišnico na biopsijo. Teden dni po božičnih praznikih je dobila pismo, v katerem je pisalo, da se spopada z rakom. ''Bila sem v šoku. Pričela sem jokati in se tresti. Dva tedna kasneje sem bila že naročena na operacijo in medicinska sestra mi je po telefonu povedala, kako poteka poseg in me skušala pomiriti.''

Rak bazalnih celic se razširi v manj kot 0,5 odstotka primerov, zdravljenje pa je v 90 odstotkih uspešno. Vzrok zanj pa: izpostavljanje soncu. ''Od 18. leta naprej sem redno hodila na počitnice. Nikoli nisem bila hudo opečena, a vedno je bil moj cilj, da se domov vrnem z zagorelo poltjo. Nikoli pa se nisem spomnila, da bi se s sončno kremo zaščitila v Britaniji.''

Med operacijo so ji v lokalni anesteziji odstranili pego in okoljsko tkivo. Vzorec so analizirali in k sreči so z odstranitvijo pege odpravili raka. A ko so ji odstranili obveze, je bruhnila v jok: ''Imela sem centimeter globok krater v mojem nosu. Kirurgi so nato morali odvzeti kožo iz mojega lica, da so napolnili luknjo. Medicinska sestra mi je obljubila, da bo po rekonstrukcijski operaciji vidna le še majhna brazgotina,'' se spominja. Ko je prišla domov, se je sesedla. '' 'Kaj so naredili iz mojega obraza,' sem se vprašala. A šlo je za trenutek olajšanja. Zavedla sem se, da moram biti hvaležna, da se je vse dobro izšlo.''

Nekaj mesecev po rekonstrukcijski operaciji, s katero so ji zapolnili 'luknjo' v nosu, je prvič šla med prijatelje. V resnici je po operaciji ostala vidna le še brazgotina, a Michelle Dewberry je popolnoma spremenila svoj odnos do sončenja: ''Moj odnos do sončenja se je popolnoma spremenil. Danes zaščitno kremo s faktorjem 50 nanesem že zjutraj, pozimi pa kremo s faktorjem 30. Svoje prijatelje sem prepričala, da počnejo enako. V resnici ni bilo potrebno veliko prepričevanja. Že pogled na moj obraz je bil dovolj.''