Bolečine v vratu in ramenih lahko kažejo le na napete vratne mišice, ki jih lahko sprostimo že s športom, masažo ali drugimi sprostitvenimi tehnikami. Lahko pa gre za kaj bolj resnega:

- Osteoartrozo vratnega dela hrbtenice – spondilozo:

Spondiloza je osteoartroza hrbtenice, ki je pogosta pri ljudeh po 45. letu starosti, saj nastane zaradi obrabe kosti in hrustancev. Gre za zoženje medvretenčnih prostorov in nastajanje kostnih izrastkov ali osteofitov v robnem delu vretenc. Ti pritiskajo na živčne korenine in povzročajo hude bolečine ter mravljinčenje ali odrevenelost okončin. Zdravnik diagnozo potrdi z rentgenskim slikanjem vratnega dela hrbtenice in vas po potrebi napoti še na dodatne preiskave (elektromiografijo – merjenje prevodnosti živcev in električnih potencialov mišic, CT ali MR, s katerim bo ugotavljal spremembe ali okvare na kosteh, medvretenčnih ploščicah ali okoliških tkivih). V lažjih primerih lahko pomagajo zdravila proti bolečinam, če pa že pride do okvare živcev, je potrebno operativno zdravljenje.

- Ankilozirajoči sponditilis:

Gre za kronično vnetje sklepov, ki prizadene vezivno tkivo in nekatere druge organe. Bolezen se najprej kaže z okorelostjo sklepov in bolečino, kasneje pa pride do zakostenevanja vezivnega tkiva hrbtenice in zraščanja vretenc, dokler hrbtenica popolnoma ne zatrdi. Pogosta je pri najstnikih in mlajših odraslih in se kaže kot huda bolečina v hrbtu, jutranja slabost, utrujenost, hujšanje in blago povišana telesna temperatura. Zdravnik diagnozo potrdi z rentgenskim slikanjem hrbtenice in s krvnimi preiskavami, s katerimi ugotavlja aktivnost vnetja. Za lajšanje bolečin vam bo zdravnik predpisal protibolečinske tablete, potrebovali pa boste redno fizioterapijo in vadbo, na primer plavanje. Če bolezen prizadene kolke ali kolena, je potrebna tudi operativna zamenjava prizadetega sklepa.

2. Bolečine v lopaticah

Bolečine v lopaticah lahko povzroča fibromialgija, obolenje, ki se kaže s kronično bolečino v lopaticah, glavi, stegnih, trebuhu in bokih. Bolniki s fibriomialgijo imajo poleg tega še pogoste glavobole, odrevenelost, mravljinčenje, občutke tesnobe, celo depresije. Bolezen se pogosteje pojavlja pri ženskah, zdravila zanj žal ni. Obstajajo le različne metode, ki lajšajo simptome. Bolečine blaži masaža, topli in vlažni obkladki in protibolečinsko zdravljenje. Za ohranjanje gibljivosti je pomembna zmerna vadba.

3. Bolečine v prsnem košu

Hude bolečine in izpuščaji v predelu prsnega koša kažejo na herpes pasovec ali zoster. Ta se pogosteje pojavi pri ljudeh med 50. in 70. letom starosti in pri tistih, ki imajo oslabljen imunski sistem – bolniki z aidsom, tisti, ki prejemajo kemoterapijo. Izpuščaj se običajno pojavi na eni polovici telesa in se lahko razvije v posthermetično nevralgijo, ki se kaže s hudimi bolečinami tudi po tem, ko se koža že zaceli. Pasovec povzroča isti virus kot norice. Ta po prebolelih noricah vse življenje ostane v živčnih celicah in lahko ponovno izbruhne v obliki omenjenega herpesa. V primeru te bolezni vam bo zdravnik predpisal protivirusna zdravila in protibolečinske tablete.

4. Bolečine v ledvenem območju

Morda gre le za preteg hrbtnih mišic, lahko pa za kaj bolj resnega, kot je na primer zgoraj opisana osteoartroza ledvenega predela hrbtenice ali:

- okužba ledvic (pielonefritis):

Najpogosteje gre za bakterijsko okužbo ene ali obeh ledvic, ki se preko sečnice širi iz mehurja. Okužba je pogostejša pri ženskah, saj je njihova sečnica krajša od moške, zunanje ustje pa bliže zadnjični odprtini. Bolj izpostavljeni so ji tudi sladkorni bolniki, nosečnice, moški s povečano prostato, bolniki z rakom mehurja in ledvičnimi kamni. Do okužbe ledvic lahko pride tudi med vstavitvijo urinskega katetra, cevke, ki jo skozi sečnico vstavimo v mehur, kadar spontano odvajanje seča ni mogoče. Povzročijo pa jo lahko tudi bakterije iz drugih delov telesa, ki jih do ledvic zanese kri. Kaže se s hudimi bolečinami v ledvenem predelu hrbta, temperaturo, povišano nad 38 °C, motenim, krvavim sečem, slabostjo in bruhanjem. Nezdravljen pielonefritis lahko sčasoma vodi v ledvično odpoved. Zdravnik diagnozo postavi s preiskavo urina in v primeru potrjene bolezni predpiše antibiotike.

- zdrs medvretenčne ploščice ali hernija diskusa:

Pri zdrsu medvretenčne ploščice del degenerativno spremenjene hrustančne medvretenčne ploščice zdrsne iz svojega položaja in prične pritiskati na hrbtenjačo ali živčno korenino. Do tega najpogosteje pride med 25. in 45. letom starosti, ko medvretenčna ploščica postaja vse manj prožna in se hitreje poškoduje. Zdrs se nekoliko pogosteje pojavlja pri moških in pri tistih s prekomerno telesno težo. Rentgensko slikanje hrbtenice bo potrdilo diagnozo, točno mesto zdrsa pa bosta pokazala magnetnoresonančno slikanje (MR) ali redkeje računalniška tomografija (CT). Bolečina se običajno umiri v šestih do osmih tednih, četudi gre za trajno okvaro medvretenčne ploščice. V tem času bodo pomagali počitek in protibolečinske tablete, ko se bolečina umiri pa tudi fizioterapija in ustrezne vaje za sproščanje mišičnih krčev. V redkih primerih bolečino zdravijo tudi z raztezanjem hrbtenice, nekaterim bolnikom pomaga tudi injiciranje lokalnega anestetika s kortikosteroidom v okolico prizadetega živa, kar zmanjša oteklino. Včasih pa je celo potreben operativni poseg, kjer sprostijo utesnjeno korenino.

5. Bolečine v trtici

Bolečine v trtici so morda posledice padca ali poškodbe, lahko pa gre za išias. Ta nastane zaradi pritiska na išiasni živec. Bolečina lahko traja dan ali dva, lahko pa tudi več tednov. Po določenem času se razširi vzdolž noge na stegna, goleni in v stopalo. Ortoped bolniku predpiše počitek, sredstva proti bolečinam in gretje predela križa. Če se stanje v treh dneh ne izboljša in poleg tega nastopijo še motnje v moči stopala ali cele noge, je mogoče, da je potreben operativni poseg.