"Največja razlika med imunoterapijo in običajnim zdravljenjem raka s kemoterapijo je v tem, da se z imunoterapijo aktivira naš imunski sistem, ki je zelo inteligenten in se lahko prilagaja bolezni. Z imunoterapijo ima bolnik z rakom realno možnost za dolgotrajno življenje brez raka, morda celo popolno ozdravitev. V tem trenutku o popolni ozdravitvi sicer še ne moremo govoriti, medtem ko so dolgoročni pozitivni učinki dokazani," je v pogovoru za STA ob robu nedavnega kongresa Evropskega združenja za klinično onkologijo (ESMO) pojasnil Olivier Michielin, vodja raziskovalne skupine na tem področju v okviru Inštituta za bioinformatiko v Švici in Inštituta za raziskovanje raka Ludwig.

Velik preboj v imunoterapiji za zdravljenje raka je bil v zadnjih letih v odkritju t. i. check-point blokad. To so receptorji, ki T-celicam onemogočajo, da bi opravile svojo nalogo in napadle rakave celice. T-celice so namreč podvrsta limfocitov, imenujejo jih tudi celice ubijalke, saj so odgovorne za celično imunost, s tem ko raztapljajo antigensko tuje celice.

Check-point receptorji torej igrajo pomembno vlogo pri tem, da rak pretenta naš imunski sistem, s tem ko T-celicam prek check point receptorjev sporoča napačna "navodila za ravnanje".

Najnovejša imunoterapevtska zdravila pa so usmerjena v to, da zavrejo to komunikacijo in omogočijo, da naš imunski sistem oziroma T-celice odigrajo vlogo, ki bi jo morale, pojasnjuje Michielin.

Imunoterapija najbolj razvita za zdravljenje melanoma

Klinični razvoj zdravil na podlagi imunskih check point inhibitorjev je najbolj napredoval za zdravljenje melanoma. Do sedaj je bilo namreč opravljenih več kot 300 kliničnih študij za imunoterapevtsko zdravljenje melanoma, več kot 140 jih še poteka.

Različne klinične raziskave kažejo na dolgoročne pozitivne učinke imunoterapevtskih zdravil pri bolnikih z napredovalim melanomom (z metastazami), a je delež bolnikov, pri katerih zdravilo učinkuje, omejen.

Na prvo registrirano tovrstno zdravilo ipilimumab, ki zavira delovanje inhibitorja CTLA-4, se je denimo odzvalo okoli 20 odstotkov bolnikov, a se je tveganje za smrt zmanjšalo za 32 odstotkov, eno- in dvoletno preživetje pa se je skoraj podvojilo. Po izsledkih klinične študije o zdravilu zelboraf se je tveganje smrti zmanjšalo za 63 odstotkov v primerjavi s skupino, ki se je zdravila s kemoterapijo. Ipilimumab in zelboraf skupaj pokrivata med 50 in 60 odstotkov vseh vrst melanoma.

Na zaviranje novoodkritega check point receptorja PD-1 se odziva več bolnikov, pojasnjuje Michielin. "Ob skupnem delovanju blokad CTLA-4 in PD-1 pa so podatki o eno- in dvoletnem preživetju osupljivi. Čeprav je število bolnikov, ki se odzovejo na zdravljenje, še vedno omejeno, pa se je dvoletno preživetje zvišalo s 30 do 40 odstotkov na 80 odstotkov bolnikov," poudarja Michielin.

Po njegovem mnenju so začeli z imunoterapijo pri zdravljenju melanomoma zato, ker je bil vpliv imunskega sistema na melanom znan že kar nekaj časa. "Noben si pa ni mislil, da bo imunoterapija delovala tudi v primeru pljučnega raka, za katerega je veljalo, da je slabo imunogen," dodaja. "S tem ko napredujemo pri raziskavah, bomo vse lažje doumeli, kako z imunoterapijo zdraviti vse več rakov," dodaja.

Z imunoterapijo se lahko poleg melanoma in pljučnega raka zdravi še mnoge druge vrste raka, kot so raki glave in vratu, rak mehurja, prostate, želodca, debelega črevesja itd. Pri izidu zdravljenja pa je zelo pomembno, v kakšnem stanju je posameznikov imunski sistem, pravi Michielin.

Stranski učniki predvsem v pojavu avtoimunskih bolezni

Stranski učinki pri uporabi imunoterapevtskih zdravil se kažejo predvsem v pojavu avtoimunskih reakcij in boleznih, a so ti učinki redkejši in milejši kot pri zdravljenju s kemoterapijo, kažejo klinične raziskave.

"Pomembno je zlasti, da pravočasno prepoznamo stranske učinke. Če začnemo zdraviti avtoimuno bolezen, lahko zelo hitro pomagamo bolniku. A jo je treba hitro odkriti, kar je velik izziv," opozarja Michielin.

Različni imunoterapevtiki sicer povzročajo različne stranske učinke. Kateri stranski učinki se bodo pojavili in predvsem v kakšnem obsegu, je odvisno od načina, kako zdravilo vpliva na imunski sistem. "Če ima bolnik po zdravljenju več T-celic z različnimi antigenskimi značilnostmi, povečuje tveganje za avtoimuni odziv denimo na črevesju, pljučih ali kjer koli drugje na telesu," pravi. Obseg stranskih učinkov se še poveča s sočasnim jemanjem različnih imunoterapevtskih zdravil.

Prihodnost imunoterapije je v personalizaciji zdravljenja

Michielin napoveduje, da bi v prihodnosti lahko personalizirali zdravljenje z imunoterapevtiki. To pomeni, da bi z biopsijo rakavih celic preverili, katere mehanizme uporabljajo, da pretentajo imunski sistem, da ga ne napade, nato pa bi tarčno nastopili proti tem mehanizmom. S tem bi se po njegovem prepričanju tudi izboljšala odzivnost bolnikov na zdravila.

Je pa število teh receptorjev oziroma blokad zelo veliko, pojasnjuje Michielin. Pred znanstveniki bo tako po njegovem mnenju naloga, da ugotovijo, katere blokade so pogostejše pri tumorjih in zato bolj pomembne od drugih.

Stroški zdravljenja z novimi zdravili so izredno visoki. V Sloveniji se je z ipilimumabom leta 2013 zdravilo pet bolnikov, stroški so znašali 248.109 evrov. A Michielin ob tem opozarja, da tudi če terapija denimo stane med 100.000 in 200.000 evrov letno in bolnik ozdravi, bodo prihranki na račun hospitalizacij, ljudje bodo prej odšli v službo itd.