Kateri so dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost za nastanek raka na materničnem vratu?

Najpomembnejši dejavnik za nastanek raka materničnega vratu je dolgotrajna okužba z visokorizičnimi ali onkogenimi virusi HPV, še posebno s HPV 16 in HPV 18, ki ju v Evropi odkrijemo pri več kot 75 odstotkih primerov raka materničnega vratu. Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so predvsem: pričetek spolnega življenja v zgodnji mladosti in številni spolni partnerji. Ob tem je potrebno poudariti, da se lahko okužbe s HPV prenašajo pri različnih spolnih odnosih ali intimnostih in ne le pri najpogostejšem vaginalnem spolnem odnosu.

Vendar pa ni nujno, da se vsaka dolgotrajna okužba s HPV razvije v predrakave spremembe in raka. Razvoj pospešujejo tudi splošno pomanjkanje odpornosti organizma (na primer tudi v primeru okužbe s HIV), dolgotrajna uporaba kontracepcijskih tablet (več kot 5 let), kajenje in veliko število kopij onkogenega HPV oziroma velikost ali obsežnost okuženega mesta.

Kaj lahko ženska preventivno naredi, da ne dobi virusa HPV? In kakšni so še drugi preventivni ukrepi, s katerimi lahko ženska zmanjša obolevnost za rakom na materničenem vratu?

Mlada ženska naj se odloči za prvi spolni odnos čim kasneje, ko jo bodo do partnerja vezala iskrena čustva, spolni odnos naj ne bo le posledica trenutnih dogodkov. Iskrena čustva in duševna zrelost pa praviloma vedno pomenijo tudi zvestobo le enemu partnerju. Priporočamo tudi uporabo kondoma, ki bo žensko zaščitil predvsem pred ostalimi spolno prenosljvimi boleznimi, kar je zelo pomembno.

Nujni preventivni ukrepi, s katerimi učinkovito zmanjšujemo zbolevanje za rakom materničnega vratu, so tudi redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu. V zadnjih letih pa tudi cepljenje proti HPV in s tem tudi proti raku materničnega vratu. Pripročila o rednih ginekoloških pregledih in odvzemih brisov materničnega vratu ter cepljenje proti HPV so namreč nabolj sodoben in učinkovit pristop za preprečevanje raka materničnega vratu, ki ga podpirajo tudi Evropske smernice za izboljšanje kakovosti presejanja za raka materničnega vratu, izdane leta 2008, ter številne ostale strokovne organizacije.

Koliko žensk pri nas letno zboli za to boleznijo?

Z veseljem lahko zapišem, da se število bolnic, ki zbolijo zaradi raka materničnega vratu v Sloveniji zmanjšuje. Leta 2008 je po dosedaj zbranih podatkih zbolelo 130 žensk, leta 2007 je bila ta številka 156 bolnic. Čeprav pri večini bolnic, ki hodijo na preglede, odkrijemo raka v najbolj začetnih oblikah, pa vendarle za to boleznijo še vedno umre od 30 do 40 bolnic letno – predvsem tistih, ki niso hodile na preglede.

So morda katere ženske bolj izpostavljene bolezni kot druge?

Tveganje, da zbolijo zaradi raka materničnega vratu, je največje prav pri ženskah, ki imajo ali so imele spolne odnose in ki ne hodijo na ginekološke preglede ter na odvzeme brisov materničnega vratu. Najpogosteje pa zaradi raka materničnega vratu zbolevajo ženske, stare okrog 40. let, ki so za družino in družbo neprecenljivega pomena.

Kateri pa so znaki, ki kažejo na raka materničnega materničnega vratu?

Predrakave spremembe in celo začetni rak materničnega vratu zelo pogosto ne povzročajo značilnih ginekoloških težav, kot so krvav izcedek iz nožnice, krvavitve po spolnih odnosih, krvavitve med dvema menstruacijama ali po menopavzi. Bolečine v spodnjem delu trebuha, križu, težave pri odvajanju seča ali blata so lahko že znamenja napredovane bolezni.

Kako se zdravi raka na materničnem vratu?

Zdravljenje raka materničnega vratu je odvisno predvsem od razširjenosti raka, ob potrditvi bolezni pa tudi od starosti in telesni zmogljivosti bolnice. Na splošno velja, da začetne oblike raka materničnega vratu zdravimo z operacijo, napredovane oblike pa z obsevanjem. V kolikor pri operaciji ugotovimo, da je bolezen razširjena, dodamo še obsevanje. V določenih primerih povečamo učinek obsevanja s sistemskim citostatskim zdravljenjem.

Kakšne posledice lahko bolezen pusti na telesu ženske?

Pri zdravljenju predrakavih sprememb odstranitev maternice v celoti ni potrebna, ženska po posegu lahko normalno zanosi in rodi. Vendar pa novejši podatki kažejo, da je tveganje za prezgodnji porod pri teh ženskah enkrat do dvakrat večje. Kirurško zdravljenje invazivnega raka materničnega vratu pa je povezano z odstranitvijo maternice in največkrat z odstranitvijo medeničnih bezgavk oziroma tkiva ob maternici. Po odstranitvi maternice ali po obsevanju bolnica ne more več zanosti. Pogosto so tudi prisotne bolj ali manj izražene motne v odvajanju seča in/ali blata. V primerih, ko je bolnica operirana in nato še obsevana, so težave pogostejše in bolj izražene.

Pomemben pa je tudi duševni vidik. Bolniki, ki so bili nekoč zdravljeni zaradi raka, prav tako bolnice z rakom materničnega vratu, na to nikoli ne pozabijo. Strah in dvom sta včasih bolj, drugič zopet manj prisotna, in to še mnogo let po uspešnem zdravljenju.

Predrakave spremembe materničnega vratu se odkrivajo z jemanjem brisa. Včasih so ga ginekologi jemali vsako leto, zdaj ga vzamejo le enkrat na tri leta. Zakaj smo prešli z enega na tri leta in ali je preverjanje predrakavih sprememb na tri leta enako varno in učinkovito kot na eno leto?

Jemanje brisov na tri leta je varno in učinkovito, vendar le pod določenimi pogoji:

- če je imela ženska vedno negativne izvide brisov materničnega vratu, od tega dva v zaporedju enega leta;

- če nima nobenih ginekoloških težav, sumljivih za raka materničnega vratu;

- če v preteklosti ni bila zdravljena zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu.

V nekaterih evropskih državah, kjer beležijo nižjo incidenco raka materničnega vratu kot pri nas, že vrsto let priporočajo odvzeme brisov materničnega vratu celo na pet let.

S priporočili o jemanje brisov materničnega vratu iz enega leta na tri leta smo prišli v obdobju uvajanja organiziranega presejanja za raka materničnega vratu v Sloveniji, ko smo ugotovili, da približno polovica slovenskih žensk sploh ne hodi na ginekološke preglede, medtem ko so bile nekatere ženske v enem letu na pregledu in odvzemu brisa tudi desetkrat in večkrat.

Pri kateri starosti je nujno, da dekle oziroma ženska odide na pregled, kjer ji odvzamejo bris? In do katerega leta naj bi hodile na odvzem brisa?

Praviloma je nujno, da dekle oziroma ženska odide na odvzem brisa pri 20 letih. Pri ženskah, ki redno hodijo na odvzeme brisov in so izvidi negativni, priporočamo jemanje brisov do 64. leta. Če ima dekle, ki je mlajše od 20 let, že spolne odnose, priporočamo ginekološki pregled prej. Prav tako je razumljivo, da tudi ženske po 64. letu, ki imajo težave, pridejo na pregled in tudi njim bomo odvzeli bris, ne glede na starost.