''Vsi njegovi notranji organi so pričeli odpovedovati in takoj so ga dali na dializo. Najprej so prenehala delovati ledvice, nato pljuča in srce. Vse se je odpovedovalo in ko smo prišli na intenzivno nego, so mi praktično rekli, naj se poslovim od njega. Peljali so me v sobo in mi povedali, da ima tri odstotke možnosti preživetja. Če bo preživel preko noči, bo imel srečo, so rekli. Bilo je nerealistično. Še pred nekaj urami smo bili doma, sedaj pa se bori za svoje življenje,'' se grozljivih trenutkov spominja njegova žena Lucy. A Alex je preživel noč in na začudenje zdravnikov se je gangrena pomirila.

Naslednjih nekaj tednov je preživel v komi in zdravniki so ga iz Royal County bolnišnice prestavili v Salisbury District bolnišnico, kjer se je zbudil in povedali so mu, da je amputacija udov edina njegova možnost za preživetje. Med decembrom in januarjem je prestal serijo operacij, pri katerih so mu amputirali tri ude in mu vzeli mišice s hrbta, da so mu rekonstruirali njegovo desno roko, ki je izgubila funkcijo. Poleg tega so mu morali odstraniti tudi tkivo na ustnicah, nosu in ušesu, ki je počrnelo zaradi gangrene.

Mladi oče Alex Lewis se spominja, da je bila ob izgubi udov reakcija njegovega triletnega sina Sama hujša kot bolečina, ki jo je prestajal zaradi operacij. ''Najprej je mislil, da je na mojem obrazu čokolada, a ko sem izgubil ustnice, se mi ni upal več približati. Šele prejšnjo soboto je prišel bližje in del svoje roke sem iztegnil proti njemu in mu rekel: ''Poglej tole,'' in rekel je: ''Ne, umakni se.'' Nato sem napel svoje bicepse, čeprav me je vse bolelo in pričel se je smejati.''

Alexa sedaj čaka dolgotrajna rehabilitacija, po kateri zdravniki upajo, da bo nekega dne znova lahko uporabljal svojo desno roko. Sicer pa mu bodo pomagali tudi s protetičnimi udi, ki se jih bo moral naučiti uporabljati. ''Trenutno še vedno ne morem uporabljati svojih prstov, a zdravniki upajo, da bodo sčasoma mišice in kite znova pridobile svojo funkcijo in pričele delovati. V nasprotnem primeru me čaka še ena amputacija. Že dejstvo, da imam eno roko je neverjetno. Vsi posamezniki brez štirih udov, ki sem jih srečal so rekli, da bi ubijali za eno roko. Prav zato imam veliko srečo, da so jo kirurgi uspeli ohraniti.'' Ne glede na izgubo, ki jo je utrpel tako Alex ostaja optimističen in pravi, da je imel veliko srečo, da je preživel in da se tega tudi dobro zaveda. ''Srečo imam, da sem živ. Ob taki izkušnji se zaveš, kako dragoceno je življenje. Vem, da se sliši staromodno, a tako je. Mislim, da iz te izkušnje lahko pride le dobro. S tem se spopadeš, ker se moraš. Če se ne, preprosto umreš. Vsi imamo v sebi moč, a se je ne zavedamo, dokler ne pride situacija, ko jo je treba preizkusiti. V zadnjih štirih mesecih je bila naša izkušnja vsekakor velik test moči tako zame kot za mojo družino.''