Kaj je narkolepsija in kakšni so njeni simptomi?

Narkolepsija je nevrološka bolezen. Sicer sodi med motnje spanja, ki se najbolj kažejo kot prekomerna dnevna zaspanost. Prekomerna dnevna zaspanost je vedno kratka, kar pomeni, da bolniki zaspijo le za kratek čas in se običajno po kratkem spanju počutijo bolje. Sprva je prisotna le v monotonih situacijah. Otroci na primer zaspijo med poukom, ob gledanju televizije, odrasli pa med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu … Pozneje pa huda zaspanost postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih – bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, za volanom v avtomobilu, med obrokom, med hojo …

Poleg napadov prekomerne dnevne zaspanosti pa ljudje za narkolepsijo kažejo še nekatere druge simptome. Tako človek z narkolepsijo doživlja kataplektične napade – to so napadi delne ali popolne izgube mišičnega tonusa na čustven dogodek (ob smehu bolniku na primer klecnejo kolena, ne more odgovoriti, lahko pade po tleh). Lahko doživlja paralizo ob uspavanju in prebujanju, kjer gre za neprijeten občutek, ko se bolnik ob polni zavesti ne more premakniti, in pa hipnagogne ter hipnopompne halucinacije. Tudi te halucinacije se pojavljajo ob uspavanju in prebujanju, največkrat pa gre za grozne, neprijetne privide ali prisluhe – bolnik recimo vidi, kako po njem leze neka žival, sliši glasove …

Kdo najpogosteje oboleva?

Narkolepsija se redko začne v otroštvu. Pogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli. Raziskave kažejo tudi, da se narkolepsija pojavlja v družinah – od osem do dvanajst odstotkov oseb z narkolepsijo ima bližnjega sorodnika s to motnjo. Točen način dedovanja še ni znan. Obstajajo pa laboratorijski in genetski testi, s katerimi si pomagamo pri postavitvi diagnoze narkolepsije.

Kakšno je življenje človeka z narkolepsijo?

Večina oseb z narkolepsijo ugotavlja, da je zaradi te motnje prizadeto njihovo duševno počutje. Narkolepsija negativno vpliva na samopodobo, ohranitev delovnega mesta, medsebojne odnose, vključno s partnerskim razmerjem in spolnimi odnosi.

Ker simptomov narkolepsije kljub jemanju zdravil ne moremo 100-odstotno odpraviti, bolniki s to boleznijo ne morejo opravljati dela poklicnih voznikov, dela na višini ali nezavarovanih objektih. Tudi nočno delo in delo v izmenah nista priporočljiva. Bolniki z narkolepsijo, ki se ne zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi zdravniških priporočil.

S kakšnimi diagnostičnimi metodami ugotavljate, ali gre res za narkolepsijo?

Diagnoza narkolepsije je klinična, kar pomeni, da je pri bolnikih, ki imajo vse glavne simptome narkolepsije, zelo malo možnosti, da bi bila vzrok zanje kakšna druga bolezen. Seveda pa moramo vedno pomisliti tudi na možnost sekundarne narkolepsije (narkolepsija zaradi nekega drugega vzroka v možganih), kar lahko izključimo s slikovno diagnostiko možganov (CT, MRI glave). Narkolepsijo potrdi specialist nevrolog – somnolog z metodo polisomnografije, ki jo bolnik opravi v laboratoriju za motnje spanja. Za natančno postavitev diagnoze narkolepsije sta vedno potrebni nočna in dnevna polisomnografija (test srednje latence uspavanja). Narkolepsijo pa potrdimo tudi z laboratorijskimi preiskavami. Preiskava likvorja pri bolnikih z narkolepsijo zaenkrat še ni rutinska.

Kako zdravite narkolepsijo in kako uspešno je zdravljenje?

Narkolepsije ni mogoče ozdraviti. Simptome lahko lajšamo z zdravili, obstajajo pa tudi terapevtski načini, s katerimi je mogoče simptome te motnje spanja uspešno obvladovati. Zdravljenje je odvisno od posameznika in stopnje njegove prizadetosti, vendar je za določitev najprimernejšega režima zdravljenja potrebno nekaj časa.

Obstaja veliko učinkovitih zdravil in vedenjskih terapij, s katerimi lahko vaš zdravnik ali specialist za motnje spanja obvladuje vaše težave. Z njihovo pomočjo boste na najboljši poti, da spet zaživite zadovoljno in ustvarjalno življenje.