Zakaj se po 40. letu poveča tveganje za bolezni ščitnice

Ščitnica je ključna žleza z notranjim izločanjem, ki uravnava presnovo, srčni utrip, telesno temperaturo in energijsko ravnovesje. Po 40. letu se pri ženskah bistveno poveča pojavnost motenj, zlasti hipotiroze in avtoimunskih bolezni ščitnice. Kot navaja NIH, so ženske bistveno pogosteje prizadete zaradi motenj delovanja ščitnice kot moški, tveganje pa s starostjo narašča. Eden glavnih razlogov so hormonske spremembe v perimenopavzi in menopavzi, ko upada raven estrogena. Estrogen vpliva na vezavo ščitničnih hormonov v krvi, zato hormonska nihanja lahko razkrijejo ali poslabšajo že obstoječo motnjo.

Harvard Health poroča, da se s staranjem spremeni tudi odziv hipofize in hipotalamusa, ki nadzorujeta izločanje ščitničnih hormonov. Posledično je regulacija delovanja ščitnice manj stabilna, kar poveča možnost razvoja hipotiroze.

Hipotiroza

Hipotiroza pomeni zmanjšano delovanje ščitnice. Gre za najpogostejšo motnjo po 40. letu. Simptomi so utrujenost, povečanje telesne mase, suha koža, zaprtje, upočasnjen srčni utrip in občutek mraza. Kot piše my.clevelandclinic, so simptomi pogosto nespecifični in se razvijajo počasi, zato jih ženske pogosto pripisujejo staranju ali menopavzi. Prav zaradi prekrivanja simptomov je bolezen pogosto spregledana.

Hashimotov tiroiditis

Hashimotov tiroiditis je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada ščitnico. Gre za najpogostejši vzrok hipotiroze v razvitem svetu. Johns Hopkins Medicine navaja, da se bolezen pogosteje pojavi pri ženskah srednjih let, zlasti ob genetski predispoziciji. Proces je lahko dolgotrajen in sprva poteka brez izrazitih znakov, nato pa vodi v trajno zmanjšano delovanje ščitnice.

Hipertiroza

Hipertiroza pomeni prekomerno delovanje ščitnice. Čeprav je manj pogosta kot hipotiroza, se lahko pojavi tudi po 40. letu. Simptomi vključujejo razbijanje srca, hujšanje, potenje, tresenje rok in tesnobo. WebMD poroča, da je eden pogostih vzrokov Gravesova bolezen, prav tako avtoimunska motnja, pri kateri imunski sistem spodbuja čezmerno tvorbo ščitničnih hormonov.

Ženske imajo večjo verjetnost za razvoj avtoimunskih bolezni. Kot navaja Verywell Health, so ženski spolni hormoni povezani z modulacijo imunskega odziva, kar lahko pojasni večjo pojavnost avtoimunskih bolezni ščitnice. Poleg tega nosečnosti, poporodno obdobje in perimenopavza predstavljajo hormonsko nestabilna obdobja. Kot poroča Mayo Clinic, lahko prav hormonska nihanja sprožijo ali poslabšajo avtoimunske procese. Science Alert izpostavlja, da se z leti spreminja tudi delovanje imunskega sistema, kar dodatno poveča tveganje za kronična vnetja in avtoimunske motnje.

Simptomi so pogosto prikriti in se prekrivajo z menopavzalnimi težavami ali kronično utrujenostjo.Ključni opozorilni znaki so:

– dolgotrajna utrujenost brez jasnega vzroka,

– nenadno povečanje ali zmanjšanje telesne mase,

– motnje srčnega ritma,

– izpadanje las,

– spremembe razpoloženja,

– motnje koncentracije.

Kot piše Harvard Health, je laboratorijsko merjenje hormona tirotropina najzanesljivejša začetna preiskava za oceno delovanja ščitnice. Ob odstopanjih sledijo dodatne hormonske in imunološke analize. NIH poudarja, da je zgodnje odkrivanje ključno, saj nezdravljena hipotiroza lahko poveča tveganje za povišan holesterol, srčno-žilne bolezni in neplodnost.

Če simptomi trajajo več tednov ali se stopnjujejo, je smiselno opraviti krvne preiskave. Posebno pozornost naj namenijo ženske z družinsko anamnezo bolezni ščitnice ali drugih avtoimunskih bolezni. Kot navaja my.clevelandclinic, je zdravljenje hipotiroze praviloma enostavno in vključuje nadomeščanje ščitničnega hormona, medtem ko zdravljenje hipertiroze zahteva individualno prilagojen pristop glede na vzrok bolezni.

Pravočasno prepoznavanje in ustrezna terapija omogočata popolnoma normalno kakovost življenja. Redni pregledi po 40. letu so zato smiselna preventivna strategija, zlasti ob prisotnosti dejavnikov tveganja.

Viri: NIH, Harvard Health, my.clevelandclinic, WebMD, Verywell Health, Johns Hopkins Medicine, Mayo Clinic, Science Alert