Zdravniki iz urgentnih oddelkov bolnišnic vam bodo znali povedati, da se po polnoči poveča količina pacientov, ki iščejo nujno medicinsko pomoč. Vse od bolnikov s hudo obliko astme, akutno odpovedjo srca, kronično obstruktivnimi pljučnimi boleznimi in še bi lahko naštevali. To je tudi čas, ko so čakalne dobe najdaljše, kar lahko pripišemo pomanjkanju osebja in specialistov, a hkrati tudi dejstva, da takrat naraste količina klicev bolnikov, ki potrebujejo strokovno pomoč. Kaj je vzrok za to, da se nekatera stanja poslabšajo prav pomoči, so s pomočjo specialistov razkrili na zdravstveni spletni strani Daily Mail Health.

Astma

Pri bolnikih z astmo je nočni kašelj pogosta težava, ki kar 61 odstotkom astmatikom krati nočni spanec. Vsak dan je v Veliki Britaniji zaradi težav z dihanjem hospitaliziranih okoli 200 ljudi, med njimi številni na urgenco pridejo v zgodnjih jutranjih urah.

''Pri ljudeh z astmo se simptomi lahko ponoči poslabšajo, vključno s kratko sapo in piskanjem v pljučih,'' je za britanski Mail Online povedala medicinska sestra Deborah Waddell iz organizacije Astma UK. Obstajajo različne teorije, zakaj se stanje poslabša prav ponoči. Ena izmed njih pravi, da se nivo stresnega hormona kortizola spreminja prav preko noči in tako vpliva na dihalne poti. ''Po polnoči je dihanje najpočasnejše, kar povzroči manj učinkovit prenos kisika v krvni obtok in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa preko pljuč,'' pojasni.

Poleg tega je spalnica pogosto prostor, ki lahko sproži simptome astme. Problematične so predvsem pršice v posteljnini, žimnicah, plišastih igračkah, preprogah in zavesah. K temu lahko pripomore še slabo zračenje prostora, kjer stanje lahko poslabšajo dvoslojna PVC okna, ki omogočajo popolno toplotno izolacijo. V toplem in vlažnem okolju pa se lahko razmnožujejo plesni. Horizontalno način spanja lahko prav tako poslabša stanje. ''Ležeči položaj lahko izzove kašelj, saj prihaja do pritiska na trebušno prepono, še posebej, če se posamznik spopada z odvečno telesno težo, trpi za zgago ali zamašenim nosom in sluz iz nosu teče po zadnjem delu grla,'' še doda.

Artritis

Artritis je avtoimunska bolezen, ki prizadene številne organe in tkiva, še posebej pa sklepe. Tako povzroča bolečine in vnetja hrustanca, kosti in sklepov. Najpogostejša oblika je osteoartritis, kjer pride do obrabe v kolenih, bokih in rokah in bolnike prizadene najpogosteje po 50. letu starosti. ''Dolga obdobja počitka, kot je spanje, lahko bolečino še poslabšajo,'' pojasnjuje profesor mišično-skletene medicine dr. Philip Conaghan iz univerze Leeds in predstavnik britanske organizacije za raziskave artritisa.

Če se motnje spanca ponavljajo redno, se lahko simptomi zaradi utrujenosti in depresije poslabšajo tudi čez dan. Profesor Conaghan tako ljudem z nočnimi bolečinami zaradi artritisa svetuje, naj se s svojim osebnim zdravnikom pogovorijo o spremembi uporabe protibolečinskih tablet, kot je paracetamol, iz tablet, ki delujejo na kratki rok na tiste, ki imajo dolgotrajni učinek. ''Če imate hude bolečine sredi noči, obiščite svojega osebnega zdravnika in se o njih pogovorite z njim,'' svetuje.

Menopavza

Nočno oblivanje je pogost simptom menopavze, ki pa je prav ponoči lahko veliko hujši kot podnevi. Gre za težavo, ki jo ima telo pri vzdrževanju telesne temperature. ''Nismo prepričani, kakšen je mehanizem delovanja, a kot kaže hormon estrogen, ki upade med menopavzo, igra pomembno vlogo pri delovanju hipotalamusa – centra v možganih, ki uravnava telesno temperaturo,'' pove ginekolog dr. Edward Morris iz Norwich univeritetne bolnišnice. ''Ko ste v postelji pokriti z odejo, preprečujete izgubo telesne temperature. Poleg tega spite in se ne zavedate, da vaša telesna temperatura narašča, vse dokler vas nočni vročinski val ne prebudi. Ko je ženska čez dan budna in se to zgodi, gre preprosto na zrak in prej reagira na težavo.''

Če so simptomi menopavze premočni, se lahko z zdravnikom posvetujete o nadomestni hormonski terapiji, ki dvigne nivo estrogena, pomaga pa lahko tudi že pogostejše prezračevanje spalnice ali prehrana bogata z naravnim estrogenom fitoestrogenom (soja).

Glavobol

Eden najbolj bolečih tipov glavobola je zagotovo Hortonov glavobol, ki se tipično pojavi okoli 2 ure ponoči. ''To so izjemno boleči glavoboli, ki se pojavljajo ob istih urah ponoči. Tako so boleči, da jim včasih rečemo tudi samomorilski glavoboli, saj si ljudje, ki jih imajo, v tistem trenutku pogosto dobesedno želijo, da bi umrli,'' nazorno pove dr. Andy Dowson iz King's College bolnišnice. V resnici kar 50 odstotkov ljudi, ki trpijo za migrenami, najprej izkusijo Hortonove glavobole in pravijo, da jih glavobol pogosto zbudi iz nočnega spanca. ''To je lahko povezano s cikli spanja; ko se spanec iz cikla globokega spanca prevesi v REM fazo, se običajno pojavi glavobol,'' pojasni dr. Dowson.

Površina na dnu možganov poznana kot možgansko deblo sodeluje pri urejanju ciklov spanja, hkrati pa ima tudi pomembno vlogo pri migrenah. ''V raziskavah smo ugotovili, da zgodnja faza migrene izvira iz hipotalamusa, ki je v možganskem deblu,'' pravi dr. Dowson. Dobro znano pa je, da migreno običajno sprožajo sprožilci, kot so preskakovanje obrokov, nekatera živila, močna svetloba ali utripajoče luči. Na žalost na nekatere sprožilce, kot so spremembe vremena, ne moremo vplivati, a nekaterim se lahko izognemo.

Pomagajo pa tudi nekatera zdravila, kot so antidepresivi, betablokatorji in antihistamini. Zadnjih nekaj let se proti kroničnim migrenam uporablja tudi botoks.

Bolezni srca

Okoli polovica smrti zaradi srčnega napad nastopi že uro po srčnem napadu. Ti pa se najpogosteje pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah. Zgodnji jutranji srčni napadi so povezani s trombociti v krvi, ki v nočnih urah postanejo bolj lepljivi in so bolj nagnjeni k nastanku strdka. ''Verjetno je vzrok za to v nočnem postu ali hormonskih spremembah, ki se zgodijo ponoči,'' pojasnjuje profesor kardiologije dr. Martin Cowie iz Imperial College v Londonu. Pri tem lahko pomaga redno jemaje aspirina, ki redči kri ali pa zdravila za visok pritisk. Pred njihovo uporabo se je treba posvetovati z zdravnikom.

Zgaga

Vračanje želodčne kisline v grlo je pogosta težava, ki pesti nekatere ljudi predvsem ponoči in povzroča pekočo bolečino v grlu. To se zgodi, ko mišični obroč sfinkter na spodnjem koncu požiralnika ne tesni dobro in vsebino iz želodca spušča nazaj v zgornji del prebavnega trakta. Mišica zapiralka ni nujno okvarjena, a pride do slabega tesnenja, ki so mu bolj izpostavljeni kadilci in nosečnice, saj nosečniški hormoni sproščajo mišice v telesu. Pogosto se težava pojavi tudi pri ljudeh, ki pojedo velike količine hrane ali imajo prekomerno telesno težo, saj se tudi v tem primeru pojavi zmanjšanje napetosti mišice zapiralke. Zaradi gravitacije se stanje ponoči poslabša, saj se vsebina želodca lažje sprosti in zlije v grlo. Pomaga že, če boste legli na bok in svojo glavo podložili z blazino, s čimer boste zakone gravitacije obrnili sebi v prid.

Gastroenterolog dr. Tim Worthington iz Royal Surrey County bolnišnice v Guildfordu pa svetuje tudi spremembo nekaterih življenjskih navad. Pomagalo bo, če ne boste jedli tik pred spanjem, če boste uživali nizko kalorično hrano, se izogibali kofeinu, alkoholu in kisli hrani. V lekarni pa vam lahko svetujejo zdravila, ki vsebujejo kalcijev karbonat ali snovi za penjenje, ki nevtralizirajo kislino v želodcu.

Prehlad

Številni ljudje pravijo, da se simptomi virusne okužbe, kot je prehlad ali herpes, ponoči poslabšajo. Študija objavljena leta 2008 v žurnalu Pain and Symptom Management je pokazala, da se bolečina ob herpesu v resnici ponoči poslabša. ''Ni jasno, zakaj se bolečine ob herpesu ponoči povečajo, a morda je vzrok povezan u nivojem nevrotransmiterjev – kemikalij, ki prenašajo signale od nevronov do celic in hormoni, ki so vključeni v dojemanje bolečine, ki se ponoči povišajo,'' pove dr. John Oxford profesor virologije iz Queen Mary univerze v Londonu. Kot doda, je možno tudi, da so ljudje ponoči bolj anksiozni, kar lahko poveča občutljivost na bolečino. Pri prehladih pa je pojasnilo bolj jasno. ''Poravnane dihalne poti omogočajo, da se sluz in tekočina iz pljuč redno čistita v grlo. Ta proces pa je manj učinkovit, ko ležimo horizontalno, kar izzove kašelj in zamašene dihalne poti,'' pojasni profesor.