Njeno poslanstvo je bilo le še zabava in veliko spitega alkohola in zaužite mastne hrane je kmalu terjalo svoj davek. ''Tudi v času, ko sem bila najdebelejša, sem bila veselo veliko dekle, ki se je rado zabavalo in je rado razveseljevalo tudi druge. Šele, ko se nisem mogla več premikati, so se mi odprle oči in sem spoznala, kam me pelje tak način življenja,'' je za britanski Mail Online pojasnil Victoria iz Texasa.

Njen jedilnik je bil sestavljen iz pice, ocvrtega krompirčka, sladoleda, sladkarij. Jedla je tudi sadje, zelenjavo, ovsene kosmiče in žitarice. Sladke stvari si je najraje privoščila po večerji. Maja leta 2013 pa jo je nenadno zagrabilo v spodnjem delu hrbta. ''Nekega jutra sem se zbudila po povsem običajni noči in nisem mogla vstati iz postelje. Spominjam se, da sem pomislila, da sem si kaj nategnila, a potem sem se malo pretegnila in še vedno nisem mogla vstati. Klicala sem mamo, da mi je prišla pomagati,'' se spominja. Pomagala ji je do tuša in mislili sta, da bo vroča voda sprostila bolečino v hrbtu. ''Nisem mogla več stati vzravnano, brez da bi se oprla na stene ali pohištvo okoli mene.'' Tudi dva dni kasneje bolečina ni izginila. Zaskrbljena mati je Victorio peljala k zdravniku.

Tri tedne so jo pošiljali k različnim strokovnjakom, ki niso vedeli, kaj je z njo narobe, v tem času pa je pričela čutiti tudi drevenenje v desni nogi. ''Nisem več mogla dvigniti ali stegniti noge. Mislila sem, da mi je zaspala, a ker se po nekaj minutah ni več 'zbudila', sem bila popolnoma prestrašena,'' priznava. ''Od tedaj dalje sem za premikanje potrebovala voziček. To je bila najnižja točka zame. Včasih sem vso noč preplesala in počela, kar koli sem hotela. Dejstvo, da mi je bilo to odvzeto, me je zlomilo.''

Bila je obupana in ni vedela, ali bo še kdaj čutila nogo ali ne. Večkrat je na poti do bolnišnice padla iz vozička. ''Bilo mi je nerodno. Spomnim se, da sem pomislila, če ne bi dopustila, da sem se tako zredila, ne bi imela teh problemov in ne bi bila v tako veliko breme svoji družini,'' pove.

Po več krvnih preiskavah in nekaterih drugih bolečih testih so zdravniki le odkrili, da se spopada z revmatoidnim artritisom. Hrustanec med vretencami se ji je tako vnel, da je pritisnil na živce in jo dobesedno paraliziral. Predpisali so ji terapijo s steroidi, ki je zmanjšala vnetje in počasi je znova pridobila občutek v desni nogi. Pojasnili pa so ji, da mora resnično uravnati svojo telesno težo, sicer se bodo njene zdravstvene težave nadaljevale.

Napotili so jo na bariatrično operacijo, ki vključuje zmanjšanje želodca za 80 odstotkov. Po operaciji je izgubila kar 70 kilogramov, morala pa se je naučiti tudi bolj zdravega prehranjevanja. Poleg spremembe prehrane je pričela tudi kolesariti in razvila pravo ljubezen do tega športa. Naslednje leto se namerava celo udeležiti dobrodelnega kolesarskega maratona, kjer bo pomagala zbirati sredstva za raziskave sladkorne bolezni. Življenje pa se je vsekakor obrnilo na bolje. ''Letos sem šla celo na potovanje, kar je nekaj česar sem se zaradi debelosti najbolj bala. Življenje je postalo bolj udobno in ničesar ne obžalujem,'' še pove.