Letos smrtnega primera zaradi tega virusa še ni bilo, lani pa je za klopnim meningoencefalitisom zbolelo 308 ljudi, eden je umrl. Leto poprej je bilo 164 primerov te bolezni.

Najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je sicer lymska borelioza. Proti tej bolezni ni možnosti cepljenja, zato so splošni preventivni ukrepi proti klopom ob gibanju v naravi nujni tudi, če je posameznik cepljen proti klopnemu meningoencefalitisu.

Če na telesu vseeno opazimo klopa, ga je treba čim prej odstraniti. Prej ga odstranimo, manjša je možnost okužbe za lymsko boreliozo. Pri meningoencefalitisu sicer okužba nastane zelo hitro po vbodu, pri lymski boreliozi pa povzročitelj potrebuje vsaj nekaj ur, da nas okuži, pojasnjuje Grgič Vitkova.

Kako odstranimo klopa?

Klopa odstranimo tako, da ga s koničasto pinceto primemo čim bližje koži in ga nato z enakomernim gibom izvlečemo. Če kakšen del klopa ostane v koži, ga je treba čim prej odstraniti. Grgič Vitkova odsvetuje uporabo olj, krem, petroleja ali mazil pri odstranjevanju.

Grgič Vitkova priporoča, da se ob gibanju v naravi zaščitimo z oblačili tako, da imamo čim več pokrite kože. Hlačnice in rokavi naj bodo pri koncu stisnjeni. Prav tako svetuje zaprto obutev. Oblačila naj bodo svetle barve, da lahko klopa kar najhitreje opazimo. Na odkritih delih kože je priporočljiva uporaba repelentov. Po vrnitvi domov pa je treba telo pregledati in morebitnega klopa odstraniti. Vsekakor pa Grgič Vitkova ne priporoča, da bi se klopom izogibali tako, da bi manj hodili v naravo.

Podatka o deležu cepljenega prebivalstva za letos še ni, sicer pa se redno cepi okoli sedem odstotkov prebivalstva. Še pred poletjem je priporočljivo prejeti vse tri doze cepiva, a je med poletjem možna tudi hitra shema cepljenja, če želimo čim prejšnjo zaščito. Grgič Vitkova ob tem poudarja, da zaradi cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu ne moremo zboleti, saj je v cepivu mrtev virus.