Krvni strdki v globokih venah ali pljučih vsakih 37 sekund povzročijo smrt ene osebe v zahodnem svetu, opozarjajo v Mednarodnem združenju za trombozo in hemostazo. Namen svetovnega dne je tako opozoriti, da je tromboza glavni povzročitelj treh najpogostejših srčno-žilnih bolezni, ki povzročajo smrt - srčni infarkt, možganska kap in venska trombembolija. Krvni strdki lahko prizadenejo vsakogar ne glede na starost.

Tromboza je krvni strdek v krvni žili, ki povzroči zaporo vene (venska tromboza) ali arterije (arterijska tromboza). Venska in arterijska trombembolija nastane, ko se krvni strdek odkruši in s krvjo potuje naprej ter zamaši manjšo krvno žilo. To lahko povzroči poškodbo življenjsko pomembnih organov, ker tkivo okoli zamašene žile ne dobi več hranil in kisika.

Simptomi globoke venske tromboze so bolečina, oteklina, rdečica prizadetega območja in dilatacija površinske vene. Možna je tudi na dotik topla koža. Simptomi pljučne embolije pa so akutno težko dihanje, bolečine v prsnem košu in pospešen srčni utrip; pri nekaterih bolnikih je možno tudi izkašljevanje krvi.

Za preprečevanje nastanka krvnih strdkov je bistvena telesna dejavnost, poudarjajo pobudniki svetovnega dne. "Bodite aktivni. Neaktivnost le povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov," poudarjajo.

Daljše sedenje - na primer na dolgem potovanju z avtom, avtobusom ali letalom, pa tudi za delovno mizo v službi -, sploh za več kot štiri ure, je tvegano. Zato ljudem svetujejo, naj dolga obdobja sedenja večkrat prekinejo, vstanejo, si pretegnejo noge in se sprehodijo. To je namreč pomembno za krvni obtok telesa.