Britanki Victorii Stean so zdravniki sladkorno bolezen tipa 1 diagnosticirali že pri devetih letih in ji rekli, da mora zaužiti manj sladkorja. A mladostnica njihovih nasvetov o prehrani ni upoštevala. Pri komaj 21-ih letih je tehala že 124 kilogramov, njena najljubša razvada pa so bile slaščice, slani prigrizki in sladke energijske pijače. Spila jih je tudi do pet na dan in tako v telo samo z njimi vnesla okoli 69 žlic sladkorja na dan. ''Bolj sem pila energijske pijače, slabše sem se počutila. Trpela sem za močnimi glavoboli, ki so izginili le, ko sem spila še eno energijsko pijačo,'' se spominja. Ujela se je v začarani krog in njena ljubezen do sladkorja je vse bolj uničevala njeno telo. Ne samo zaradi odvečne telesne teže, a tudi njen vid je postal vse slabši. Kmalu je videla že povsem megleno in ni več prepoznala ljudi, če so stali dva metra stran. ''V šoli nisem več videla na tablo. Bilo je grozljivo. Če sedaj pomislim za nazaj, vidim, da mi je telo dajalo opozorilne znake, a hkrati je hlepelo po še več sladkorja.''

Trpela je za sladkorno retinopatijo, ki jo povzroča prevelika raven glukoze v krvi, ki poškoduje mrežnico. Gre za dobro poznan zaplet sladkorne bolezni. A tudi to je ni ustavilo, da bi prenehala z nezdravim življenjskim slogom. Nikoli ni niti telovadila in, kot pravi, se je počasi ubijala. ''Težko sem še prehodila kakšno stopnico, da ne bi bila pri tem popolnoma zadihana. Dvakrat sem si izpahnila koleno, saj so bili moji sklepi tako slabi. Verjetno zato, ker sem naokoli nosila tako veliko težo,'' pripoveduje.

Ko je spoznala svojega trenutnega zaročenca – 23-letnega Jacka Pattersona – med svojim študijem fotografije na Northampton univerzi, pa se je začela sramovati svoje telesne teže. ''Kljub temu me je ljubil. Šele, ko sva se vrnila s počitnic v Turčiji leta 2013 in je moja fotografija, na kateri sem bila zelo debela, zaokrožila po spletnem omrežju, sem spoznala, kako mi je teža ušla izpod nadzora.'' Spomnila se je tudi na vsa opozorila svojih zdravnikov in se odločila, da bo spremenila svoje življenje. ''Spoznala sem, da potrebujem spremembo. Ni šans, da bom vse življenje debela in še slepa samo zaradi tega, ker ne znam nadzorovati svojega prenajedanja.''

Ponižana in povsem brez samozavesti si je obljubila, da bo popolnoma opustila pitje energijskih pijač in da bo odslej jedla le še zdravo prehrano – tako kot ji je predpisal zdravnik že pri devetih letih. ''Takoj ko sem nehala piti energijske pijače, sem imela gorzljive glavobole. Večkrat smo morali poklicati tudi rešilca, ker je moja raven sladkorja v krvi močno padla, kar je pomenilo, da sem skorajda padla v hipoglikemično komo. A po šestih mesecih, ko sem uspela doseči normalno raven inzulina, sem povsem izločila iz jedilnika ves kruh in hitro prehrano. Postala sem zelo previdna glede tega, kaj sem pojedla.''

V enem letu je izgubila 41 kilogramov, začela je tudi telovaditi enkrat na teden. Danes pa tehta le še 73 kilogramov in tudi vid se ji je izboljšal. ''Moj vid se je normaliziral s tem, ko sem začela nadzorovati vnos sladkorja. Upam, da bo ostal tak, kot je zdaj. Želim si, da nikoli ne bi bila tako neumna, da sem zlorabljala svoje telo na ta način. Vesela sem, da me je srečala pamet, še preden je bilo prepozno.''