Razjede na želodcu in dvanajstniku nastaneejo, ker kisli prebavni sokovi poškodujejo sluznico, ki ščiti želodec ali dvanajstnik. Želodčne razjede se največkrat pojavljajo pri ljudeh nad 50. letom starosti, kajti z leti se prekrvavitev sluznice slabša, medtem ko se rane na dvanajstniku pogostejše že pri nekoliko mlajših moških, starih med 20 in 45 let. Želodčne razjede so velikokrat povezane z okužbo z bakterijo Helicobacter Pylori, ki povzroča čezmerno izločanje želodčne kisline, s tem pa se poveča verjetnost za nastanek razjed. Sicer pa so razjede želodca bolj značilne tudi za bolnike s kroničnimi vnetnimi obolenji, pri katerih je moten imunski odgovor in pri katerih je obnova celic nekoliko slabša, za ljudi, ki pogosto jemljejo aspirin ali kakšna druga nesteroidna protirevmatična zdravila, ter pri anoreksičnih oziroma podhranjenih. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih razjed pa so tudi kajenje, pretirano uživanje alkohola in podvrženost hudemu stresu.

Simptomi želodčnih razjed, ki se včasih pojavijo zelo pozno in pogosto spominjajo na prebavne in ne na želodčne motnje, pa so naslednji:

– bolečine v zgornjem delu trebuha, ki pogosto zasevajo tudi v hrbet;

– občutek polnosti v zgornjem delu trebuha;

– izguba apetita in hujšanje;

– slabost in včasih tudi bruhanje.

''Dojemanje želodčnih težav se od posameznika do posameznika zelo razlikuje,'' pojasnjuje gastroenterologinja Tatjana Puc Kous, dr. med. ''Bolnik sam zelo težko oceni, ali ima razjedo ali ne. Tako nekateri pridejo po pomoč, ko je razjeda že zelo velika, spet drugi pa pomoč poiščejo, ko sploh še nimajo razjed.''

Želodčne razjede so lahko usodne

Če se boste zaradi težav z želodcem po pomoč obrnili na svojega zdravnika, vas bo – če bo presodil, da vam težave povzroča razjeda – napotil na gastroskopijo, kjer vam bodo endoskopsko pregledali želodec in požiralnik. Nadaljne zdravljenje pa je odvisno od tega, kaj je sploh povzročilo rane, in pa od tega, kako velika in globoka je razjeda:

– Če je za želodčno razjedo kriva bakterija Helicobacter Pylori, vas bo zdravnik zdravil z antibiotiki.

– Če je razjedo povzročilo jemanje kakšnega zdravila, ga boste verjetno morali opustiti, zdravnik pa vam bo skušal najti kakšno drugo, podobno delujoče zdravilo. Ali pa vam bo predpisal zdravilo misoprostol, ki zaščiti sluznico želodca in dvanajstnika.

– V primeru, da ste si rane na želodcu in dvanajstniku povzročili sami, z nezdravimi razvadami, jih boste morali opustiti. Torej nič več kajenja in pogostega popivanja.

– V vsakem primeru vam bo predpisal tudi zdravila, ki zmanjšujejo izločanje želodčnega soka in pospešujejo celjenje rane. Jemati jih boste morali približno teden ali dva, včasih tudi nekoliko dlje.

A možnosti, da se želodčne razjede povsem pozdravi in odpravi, so zelo dobre. Kar 19 od 20 bolnikov po nekaj mesecih zdravljenja nima nobenih težav več. Res pa je, da mora takšen posameznik nujno spremeniti svoje navade in nekoliko bolj paziti, kaj jé, kajti v nasprotnem primeru se lahko želodčne rane ponovijo.

Kaj lahko naredimo sami?

Če se želimo izogniti nastanku razjed na želodcu in dvanajstniku, moramo misliti na preventivo. ''Lahko delamo na tem, da je naša odpornost dobra, da nismo ne presuhi in ne predebeli, da ne kadimo in ne uživamo hrane in pijače, ki draži želodec, na primer kave, alkohola, kokakole, začinjenih jedi, česna, čebule. Paziti moramo tudi, da želodca ne obremenjujemo s protibolečinskimi zdravili. Živimo kar se da zdravo in se izogibamo stresu. Pomembno pa je tudi, da dovolj spimo in da jemo večkrat na dan po malo. Jemo lahko prebavljivo hrano, kajti trde vlaknine ostanejo dolgo v želodcu in dražijo želodčno sluznico,'' svetuje Tatjana Puc Kous.