Prvi znaki, ki so se pojavili pri Branku Šmidu in kazali na to, da se z njim dogaja nekaj nenavadnega, so se pojavljali občasno, a so bili precej moteči. ''Kadar sem bil razburjen, mi je začela potresavati desnica, poleg tega sem nosil roko nekako tako, kot da ne bi bila moja. Začele so se tudi težave s hojo in večkrat me je stisnilo v lopatici,'' se prvih znakov bolezni spominja danes 57-letni Kranjčan. Kar tri leta je trajalo, da so mu zdravniki postavili pravo diagnozo – Parkinsonova bolezen. Takoj je začel jemati predpisana zdravila, a ta so delovala le nekaj ur, potem je bilo stanje še slabše. ''Na zdravila sem se dobro odzval. Takoj ko sem jih vzel, sem bil poln energije in počutil sem se, da bi lahko podiral vse pred seboj. Ko pa so zdravila popustila, pa je bilo tako, kot bi nekdo upihnil svečo. Takrat se je spet začelo tresenje in sem tako intenzivno mahal okrog sebe, da marsikdo ni upal biti v moji bližini. To je bilo videti nekako tako, kot bi se ves čas branil nekih muh,'' pripoveduje Branko.

Pri nas z boleznijo živi več kot 6000 ljudi

S Parkinsonovo boleznijo se sooča več kot 6000 Slovencev, po svetu pa z njo živi že več kot šest milijonov ljudi. ''Populacija bolnikov s Parkinsonovo boleznijo tudi pri nas narašča, do leta 2050 se bo predvidoma potrojila,'' opozarja Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika, kjer se povezujejo oboleli za Parkinsonovo boleznijo. To je napredujoča bolezen živčevja oziroma možganov, ki se velikokrat kaže s tresavico in oteženim gibanjem. Obolenje je posledica propadanja živčnih celic v delu možganov, imenovanem bazalni gangliji, in pomanjkanja dopamina – nevrotransmiterja, ki prenaša živčne impulze in katerega delovanje je nujno za tekoče izvajanje gibov. ''Osnovnega vzroka, zakaj prihaja do Parkinsonove bolezni, še vedno ne poznamo. Vemo pa, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k tej bolezni. To so tisti, ki imajo v družini gen – teh je približno 10 odstotkov, tisti, ki so jemali kakšna psihiatrična zdravila ali kakšne nedovoljene substance,'' pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Ne gre za bolezen pozne starosti

Bolezen se pojavlja pri približno enem odstotku ljudi, starejših od 60 let, zbolevajo pa tudi že precej mlajši. Še več, spremembe v možganih, krive za poznejši nastanek Parkinsonove bolezni, se lahko začnejo celo dvajset let, preden se sploh pokažejo očitni znaki te bolezni. Med tipičnimi simptomi te nevrološke motnje pa so:

– tresenje zapestja, roke, noge v mirovanju;

– težave pri začenjanju gibov in pogosto tudi upočasnjeno gibanje;

– mišična okorelost;

– vedno bolj sključena drža;

– hoja se spremeni – veliko bolnikov ima tipičen kratek, podrsavajoč korak;

– težave z ravnotežjem;

– nastopijo lahko spremembe v načinu govora, spremenita se lahko tudi pisava in celo izraz na obrazu – ker se obrazne mišice ne premikajo, imajo lahko oboleli monoton, brezizrazen obraz;

– zaradi togosti mišic v grlu in na obrazu oboleli težje požira in se slini;

– bolnik ima lahko težave pri uriniranju, lahko se sooča tudi s kroničnim zaprtjem, impotenco.

Na voljo je več oblik zdravljenja

Zdravljenje Parkinsonove bolezni nenehno napreduje, vendar raziskovalci še vedno niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen preprečili ali ozdravili. Zdravila tako le lajšajo simptome in upočasnijo napredovanje bolezni. Osnova zdravljenja je dovajanje tistih količin dopamina, ki jih telo ne uspe proizvesti samo, ter preprečevanje razgrajanja dopamina v možganih. Zdravljenje je lažje in uspešnejše v začetnih letih, pri močno napredovali bolezni je tudi učinek zdravil manjši. Zato je še kako pomembna pravočasna in ustrezna obravnava bolezni. Diagnozo je tako treba postaviti čim prej, a mnogokrat je težava še vedno v tem, da so čakalne vrste precej dolge. Pri postavljanju prave diagnoze in zdravljenju pa morajo sodelovati izkušeni specialisti, ki izberejo najprimernejšo metodo zdravljenja. Poleg več vrst tablet, ki jih oboleli jemlje po navodilu nevrologa, je na voljo tudi zdravljenje s pomočjo črpalke in podkožne infuzije ter tako imenovana globoka možganska stimulacija, namenjena stimuliranju ključnih možganskih centrov.

Kako živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Čeprav je življenje z nenehnimi tremorji, nenadzorovanimi gibi, s težavami s hojo in govorom težko, pa strokovnjaki pravijo, da je pomembno, da oboleli kljub diagnozi skrbijo za svoje splošno zdravje in da ostanejo fizično aktivni. To pomeni, da naj se vsak dan odpravijo na krajši sprehod in poskušajo z vajami za raztezanje, ki pomagajo ohranjati moč in gibčnost. A tudi na počitek ne smejo pozabiti, saj se oboleli za Parkinsonovo boleznijo ne smejo preveč utruditi. Predvsem pa je pri življenju s to napredujočo nevrološko motnjo pomembna podpora in pomoč družine, prijateljev in podpornih skupin.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na