16-letna Sophia Savillaga iz vasi Butuan na Filipinih je povsem običajna najstnica, ki si tako kot njene vrstnice želi, da bi se lahko zaljubila in živela srečno življenje. A to ji preprečuje velik tumor na očesu. ''Rada bi imela fanta in družino tako kot vsi drugi. Skrbi me, da se bo stanje le še poslabšalo,'' je najstnica priznala za britanski The Sun.

Sophia se je že rodila s težavami z očmi. Da je nekaj hudo narobe, so njeni starši opazili že sedem mesecev po rojstvu, saj je njeno oko pričelo otekati. Njena mati Erlinda napol v solzah pove: ''Njeno stanje sem opazila, ko je bila še dojenček. Bila je stara komaj sedem mesecev. Njene oči so bile ves čas otečene in so se solzile. Vedno se je pritoževala, da jo bolijo oči.''

Sčasoma se je njeno oko pričelo povečevati in nastal je velik rdeč tumor, zaradi katerega je počasi izgubila vid. Najstnica, ki pravi, da se je že navadila živeti z bolečino, ki jo stanje prinaša, dodaja, da sicer bolezen ni prizadela nobenega drugega dela telesa. ''Od nekdaj sem imela težave z očmi. Ne spominjam se, da je bilo kdaj obdobje, da sem videla na svoje levo oko. Navadila sem se na to. Kljub temu me skrbi, da bi se stanje poslabšalo.'' Ko je bila nekoliko starejša, jo je mati peljala k zdravniku, ki jo je poslal na biopsijo. ''Zdravniki so nama rekli le, da naj greva domov, saj ne morejo pozdraviti moje hčerke. Takrat je bila stara komaj 12 let,'' se spominja Erlinda in nadaljuje: ''Nikoli več nisva šli nazaj v bolnišnico, saj je moj mož umrl. Bili sva zmedeni, saj so nama zdravniki govorili različne stvari.''

Dejali so, da bi se Sophia lahko spopadala z retinoblastomom, redko obliko raka na očesu, ki običajno prizadene otroke mlajše od pet let. Retinoblastom je v resnici rak mrežnice, ki na svetlobo občutljiva plast na zadnji strani očesa. Bolezen lahko vpliva na eno ali obe očesni in je v 40 odstotkih primerov posledica genske napake. Otroci jo lahko podedujejo od staršev ali pa se pojavi spontano. A zdravniki so dejali tudi, da bi lahko šlo še za meduloepiteliom - tumor, ki raste iz solznih kanalov. Tudi ta tumor navadno diagnosticirajo otrokom in raste počasi. Običajno ga diagnosticirajo le, če je dovolj velik, da doseže zenico - odprtina na šarenici, skozi katero prodrejo žarki v oko in nadzoruje svetlobo, prav tako, če izkrivlja šarenico, ki daje očesu barvo. Mnogi bolniki ob tem pričnejo izgubljati vid.

V obeh primerih je možno operativno zdravljenje, a zdravniki so Sophio zavrnili, češ da ji ne morejo pomagati. Kljub temu upa, da bo lahko zbrala dovolj sredstev, da bo dobila drugo mnenje in da bi vseeno prejela operacijo, s katero bi ji odstranili tumor. ''Rada bi imela fanta in družino, tako kot vsi drugi. A pri tem mi ni lahko. Vedno, ko sem med ljudmi, skušam skriti svoje oči,'' je priznala. Sophia kljub temu skuša živeti čim bolj normalno življenje in hodi v šolo skupaj s svojimi vrstniki v njihovi vasi.