Nekateri se z barvno slepoto rodijo. Po materini strani podedujejo okvarjen kromosom X, kajti ženske so večinoma zgolj prenašalke in le redko tudi same zbolijo. Barvno slepih je namreč le od pol do enega odstotka žensk, medtem ko prirojene motnje barvnega vida prizadenejo do osem odstotkov moških. ''Pri prirojenih motnjah vida prevladujejo motnje v rdeče-zelenem delu svetlobe, kar pomeni, da barvno slepi slabo ločujejo rdečo in zeleno. Večinoma gre za blažje oblike, kar pomeni, da ne ločijo na primer svetlo rožnate od rumeno-zelene, medtem ko ločujejo čisto rdečo od čiste zelene,'' pojasnjuje oftalmolog Boštjan Meh, dr. med. Lahko pa je barvna slepota tudi pridobljena, in sicer kot posledica raznih bolezni očesne mrežnice ali vidnega živca, v nekaterih primerih celo poškodb možganov ali jemanja nekaterih zdravil (na primer tistih proti malariji).

Bolezen sicer ni smrtno nevarna in za obolele načeloma tudi ne predstavlja resnejših težav, vendar pa jim onemogoča opravljanje tistih poklicev, pri katerih je nujno razlikovanje barv. Barvno slepi na primer ne morejo biti piloti, strojevodje, mornarji, poklicni vozniki … Poleg tega je včasih tistim, ki ne razlikujejo dobro določenih barv, neprijetno in se včasih znajdejo v kakšni zagati, na primer pri igranju kakšnih družabnih iger, kjer so polja in figure različnih barv, pri izbiranju oblačil, ki so v resnici povsem drugačne barve, kot jih vidijo sami …

Kriva je okvara tako imenovanih čepnic

Za barvno slepoto je kriva okvara tistih celic mrežnice, ki so občutljive na barve in tudi zadolžene za zaznavanje različnih barv. Imenujejo se čepnice in jih imamo v mrežnici okrog šest, sedem milijonov. Vsaka skupina teh celic zaznava določeno barvo in če je ena skupina okvarjena, potem oseba tiste barve ne zaznava dobro ali je celo sploh ne vidi. Lahko se tudi zgodi, da so okvarjene vse skupine čepnic, vendar je takšna popolna barvna slepota zelo redka. Menda v Sloveniji živijo le približno trije barvno popolnoma slepi ljudje.

Težava pri barvni slepoti je predvsem v tem, da v primeru, ko je podedovana, zanjo zdravljenje ne obstaja in barvno slepi se morajo z boleznijo preprosto naučiti živeti. Več možnosti imajo tisti, pri katerih je barvna slepota pridobljena. ''Za prirojene okvare barvnega vida zaenkrat ni znane terapije, za pridobljene je možna terapija zdravljenje obolenja, ki je do motnje barvnega vida pripeljalo. Če je to uspešno, pride tudi do izboljšanja barvnega vida,'' še pojasni dr. Meh.

Novo upanje za barvno slepe?

Zadnja leta poskušajo raziskovalci odkriti učinkovito gensko terapijo, s pomočjo katere bi lahko pozdravili tudi podedovano barvno slepoto, za katero je kriva okvara kromosoma X. Lanske raziskave ameriških znanstvenikov so dale prve obetavne rezultate. Raziskovalci so namreč uspeli s pomočjo genskega zdravljenja okvarjenih mrežničnih celic ozdraviti opici, ki sta bili barvno slepi. Zdaj pa upajo, da jim bo v prihodnje uspelo podoben učinek doseči tudi pri ljudeh in tako popolnoma odpraviti barvno slepoto.