Kaj je Parkinsonova bolezen?

Parkinsonova bolezen je s starostjo povezana degenerativna bolezen možganov, kar pomeni, da povzroči propadanje delov možganov, piše my.clevelandclinic. Bolezen je najbolj poznana po tem, da povzroča upočasnjeno gibanje, tresenje, težave z ravnotežjem in drugo. Večina primerov se zgodi iz do sedaj še nepoznanih razlogov, nekateri pa so podedovani. Stanje ni ozdravljivo, vendar obstaja veliko različnih možnosti zdravljenja.

Kakšno je tveganje za Parkinosonovo bolezen?

Tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni seveda narašča s starostjo, povprečna starost, pri kateri se začne, pa je 60 let. Nekoliko pogostejša je pri moških. Medtem ko je Parkinsonova bolezen običajno povezana s starostjo, se lahko pojavi pri odraslih že pri 20 letih, četudi je to izjemno redko.

Kaj točno povzroči Parkinsonova bolezen?

V normalnih okoliščinah vaši možgani uporabljajo kemikalije, znane kot nevrotransmiterji, da nadzorujejo, kako vaše možganske celice (nevroni) komunicirajo med seboj. Ko imate Parkinsonovo bolezen, nimate dovolj dopamina, enega najpomembnejših nevrotransmiterjev.

Ko vaši možgani pošiljajo aktivacijske signale, ki vašim mišicam sporočajo, naj se premaknejo, natančno prilagodijo vaše gibe s pomočjo celic, ki potrebujejo dopamin. Zato pomanjkanje dopamina povzroča upočasnjeno gibanje in simptome Parkinsonove bolezni. Ko Parkinsonova bolezen napreduje, se simptomi širijo in stopnjujejo. Kasnejše stopnje bolezni pogosto vplivajo na delovanje možganov, kar povzroči demenci podobne simptome in depresijo.

Kakšna je razlika med Parkinsonovo boleznijo in parkinsonizmom?

Parkinsonizem je krovni izraz, ki opisuje Parkinsonovo bolezen in stanja s podobnimi simptomi. Lahko se nanaša ne le na Parkinsonovo bolezen, ampak tudi na druga stanja, kot je multipla sistemska atrofija ali kortikobazalna degeneracija.

Kakšni so simptomi?

Najbolj znani simptomi Parkinsonove bolezni vključujejo izgubo nadzora nad mišicami. Vendar pa strokovnjaki zdaj vedo, da težave, povezane z nadzorom mišic, niso edini možni simptomi Parkinsonove bolezni.

Motorični simptomi:

Upočasnjeno gibanje (bradikinezija). Diagnoza Parkinsonove bolezni zahteva, da imate ta simptom. Ljudje, ki imajo to, to opisujejo kot mišično oslabelost, vendar se to zgodi zaradi težav z nadzorom mišic in dejanske izgube moči ni.

Tremor med mirovanjem mišic. To je ritmično tresenje mišic, tudi ko jih ne uporabljate, in se zgodi v približno 80 % primerov Parkinsonove bolezni. Tremorji v mirovanju se razlikujejo od esencialnih tremorjev, ki se običajno ne zgodijo, ko mišice mirujejo.

Nestabilna drža ali hoja. Upočasnjeno gibanje in okorelost Parkinsonove bolezni povzročata zgrbljeno ali sklonjeno držo. To se običajno pojavi, ko se bolezen poslabša. Vidno je, ko oseba hodi, ker bo uporabljala krajše, mešajoče korake in bo manj premikala roke. Obračanje med hojo lahko traja več korakov.

Dodatni simptomi:

Utripa je manj pogosto kot običajno. To je tudi simptom zmanjšanega nadzora obraznih mišic.

Strnjen ali majhen rokopis. To je znano kot mikrografija in se zgodi zaradi težav z nadzorom mišic.

Slinjenje. Še en simptom, ki se pojavi zaradi izgube nadzora obraznih mišic.

Izraz obraza podoben maski. Znano kot hipomimija, to pomeni, da se izrazi obraza zelo malo ali sploh ne spremenijo.

Težave pri požiranju (disfagija). To se zgodi z zmanjšanim nadzorom mišic grla. Poveča tveganje za težave, kot je pljučnica ali zadušitev.

Nenavadno mehak govor (hipofonija). To se zgodi zaradi zmanjšanega nadzora mišic v grlu in prsih.

Nemotorični simptomi

Možnih je več simptomov, ki niso povezani z gibanjem in nadzorom mišic. V preteklih letih so strokovnjaki menili, da so nemotorični simptomi dejavniki tveganja za to bolezen, če se pojavijo pred motoričnimi simptomi. Vendar pa obstaja vse več dokazov, da se lahko ti simptomi pojavijo v najzgodnejših fazah bolezni. 

- Depresija.

- Izguba občutka za vonj (anozmija).

- Težave s spanjem, kot so periodične motnje gibanja okončin (PLMD), vedenjske motnje hitrega gibanja oči (REM) in sindrom nemirnih nog.

- Težave pri razmišljanju in osredotočanju (demenca, povezana s Parkinsonovo boleznijo).

Faze Parkinsonove bolezni

Parkinsonova bolezen lahko traja leta ali celo desetletja, da povzroči hude posledice. Leta 1967 sta dva strokovnjaka, Margaret Hoehn in Melvin Yahr, ustvarila sistem uprizarjanja Parkinsonove bolezni. Ta sistem uprizarjanja ni več v široki uporabi, ker je uprizarjanje tega stanja manj koristno kot ugotavljanje, kako vpliva na življenje vsake osebe posebej, in nato ustrezno zdravljenje. 

1. del: Nemotorični vidiki izkušenj vsakdanjega življenja. Ta razdelek obravnava nemotorične (negibalne) simptome, kot so demenca, depresija, anksioznost in druge težave, povezane z duševnimi sposobnostmi in duševnim zdravjem. Postavlja tudi vprašanja o bolečini, zaprtju, inkontinenci, utrujenosti itd.

2. del: Motorični vidiki izkušenj vsakdanjega življenja. Ta razdelek zajema učinke na naloge in sposobnosti, povezane z gibanjem. Vključuje vašo sposobnost govorjenja, prehranjevanja, žvečenja in požiranja, oblačenja in kopanja, če imate tresenje, in več.

3. del: Motorični pregled. Ponudnik zdravstvenih storitev uporablja ta razdelek za ugotavljanje učinkov Parkinsonove bolezni, povezanih z gibanjem. Merila merijo učinke glede na to, kako govorite, izraze obraza, okorelost in togost, hojo in hitrost hoje, ravnotežje, hitrost gibanja, tresenje itd.

4. del: Motorični zapleti. Ta razdelek vključuje ponudnika, ki določa, v kolikšni meri simptomi Parkinsonove bolezni vplivajo na vaše življenje. To vključuje tako količino časa, ko imate vsak dan določene simptome, kot tudi to, ali ti simptomi vplivajo na to, kako preživljate svoj čas.

Kako se zdravi in ali obstaja zdravilo?

Za zdaj Parkinsonova bolezen ni ozdravljiva, vendar obstaja več načinov za obvladovanje njenih simptomov. Zdravljenje se lahko razlikuje tudi od osebe do osebe, odvisno od njihovih specifičnih simptomov in učinkovitosti nekaterih zdravljenj. Zdravila so glavni način zdravljenja tega stanja.

Sekundarna možnost zdravljenja je operacija za vsaditev naprave, ki bo dovajala blag električni tok v del vaših možganov (to je znano kot globoka možganska stimulacija). Obstaja tudi nekaj eksperimentalnih možnosti, kot je zdravljenje na podlagi izvornih celic, vendar je njihova razpoložljivost pogosto različna in mnogi niso možnost za ljudi s Parkinsonovo boleznijo.

Najpogostejše in najučinkovitejše zdravilo za Parkinsonovo bolezen je levodopa. Čeprav je to zdravilo močno izboljšalo zdravljenje Parkinsonove bolezni, ga ponudniki uporabljajo previdno zaradi njegovega delovanja. Običajno predpisujejo tudi druga zdravila, ki povečajo učinkovitost levodope ali pomagajo pri neželenih učinkih in določenih simptomih.

Vir: my.clevelandclinic