Že nekatere pretekle raziskave so pokazale, da je pomanjkanje vitamina D lahko povezano z zmanjšanjem kognitivnih sposobnosti, med drugim sposobnosti učenja, spomina in zaznavanja. Da bi razširili znanje, ki ga imajo o demenci, so ameriški raziskovalci v raziskavo vključili 1.658 zdravih prostovoljcev, ki so bili v povprečju stari 74 let, jim pred začetkom poskusa vzeli kri ter določili raven vitamina D v krvi. Približno pet let pozneje pa so psihologi in nevrologi sodelujoče znova pregledali in z grozo ugotovili, da jih je v tem času za demenco zbolelo že 171, od tega jih je kar 102 bolehalo za Alzheimerjevo boleznijo.

Za demenco so zboleli večinoma prostovoljci, ki so imeli v svojem krvnem obtoku zelo nizko raven vitamina D: verjetnost, da zbolijo za katero izmed oblik demence, se je pri teh v nekaj več kot petih letih povečala za kar 53 odstotkov. Znanstveniki so tako lahko potrdili domneve, da naj bi nizka raven vitamina D v krvi znatno povečevala tveganja za razvoj demence. "To naj bi bilo zaradi visokega števila starejših ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina D v krvi, velik razlog za skrb," so prepričani znanstveniki z oddelka za nevrologijo univerze v Exeterju, ki so pod mentorstvom dr. Davida Llewellyna sodelovali pri raziskavi. V osrednji Evropi naj bi se s pomanjkanjem vitamina D v krvi soočalo kar približno 60 odstotkov ljudi, kar je zagotovo razlog za alarm.

Kako veste, da vam primanjkuje vitamina D?

Težave z absorpcijo vitamina D iz hrane ali pri ustvarjanju vitamina D preko sončne svetlobe lahko vodijo do pomanjkanja tega pomembnega vitamina. Tisti, ki se pogosteje spopadajo s pomanjkanjem, so običajno ljudje starejši od 50 let, posamezniki s temnejšo poltjo, ljudje s prekomerno telesno težo, tisti, ki trpijo za laktozno intoleranco ali se spopadajo z boleznijo jeter ali prebavil, kot je Chronova bolezen ali celiakija. Večina ljudi zaradi pomanjkanja vitamina navadno ne izkusi posebnih simptomov, a izrazito pomanjkanje pri odraslih privede do mehkih kosti oziroma osteomalacije (zmanjšanje kostne gostote). Simptomi vključujejo bolečine v kosteh, šibkost v mišicah. Pri otrocih pa lahko močno pomanjkanje vodi do rahitisa.

Testiranje ravni vitamina D

Obstaja preprost krvni test, ki pokaže nivo vitamina D v krvi. Trenutne smernice velja, da naj bi raven vitamina D v krvi 20 nanogramov na mililiter (ng/ml) omogočala dobro zdravje kosti in splošno zdravje. Kljub vsemu pa nekateri zdravniki trdijo, da bi moral nivo biti višji, okoli 30 ng/ml, da bi lahko prejeli vse pozitivne učinke tega vitamina na zdravje.

Koliko vitamina D naj torej zaužijemo?

Priporočljivo je, da odrasel posameznik do 70 leta starosti na dan zaužije 600 IU vitamina D. Starejši od 70 let pa naj bi ga zaužili 800 IU na dan. Nekateri strokovnjaki priporočajo veliko višje doze, a preveč vitamina D vam lahko škodi. Nad 4000 IU vitamina D na dan lahko poškoduje krvne žile, srce in ledvica. Sicer pa do prekomerne proizvodnje vitamina D v telesu zaradi večje izpostavljenosti soncu ne more priti, saj telo preprosto preneha proizvajati vitamin.

Prehrana, bogata z vitaminom D

Številna živila, ki jih vsakodnevno uživamo, vsebuje vitamin D. A največ ga je v ribah, kot so losos, mečarica in skuša. Nekoliko manj v mastnih ribah, kot so tuna in sardine. Manjši nivo vitamina D vsebujejo tudi jajca, goveje meso, jetra in obogatena živila, kot so žitarice in mleko.