Afte glede na velikost razdelimo v tri skupine:

- manjše afte v premeru merijo od enega do desetih milimetrov, predstavljajo 80 odstotkov vseh aft, izginejo pa po sedmih do desetih dneh;

- velike afte (predstavljajo deset odstotkov aft) v premeru merijo več kot deset milimetrov, zdravijo se od deset do 30 dni, po celjenju pa lahko pustijo brazgotino;

- herpetiformne afte, ki jih tvorijo številne manjše razjede (ulkusi), manjše od treh milimetrov in skupaj tvorijo večje, zdravijo pa se sedem do deset dni.

Ulkusov ne povzročajo ne bakterije in ne virusi, lahko pa je njihov izbruh posledica več dejavnikov:

- najpogosteje se pojavljajo pri izčrpanih ali bolnih osebah;

- zelo pogoste so pri ženskah pred menstruacijo;

- pojavljajo se pri osebah, ki so veliko pod stresom;

- nastanejo lahko kot posledica poškodbe ustne sluznice (zaradi slabo prilegajoče se zobne proteze, štrlečega zoba, neprevidnega ščetkanja, kajenja in uživanja vroče prehrane ter pijač);

- izjemno redko so lahko znak slabokrvnosti, pomanjkanja železa, vitamina B12 ali folne kisline, črevesnih bolezni, kot sta celiakija in Crohnova bolezen, ali redkega avtoimunskega obolenja – Becketove bolezni;

- lahko so znak okužbe z virusom herpes simpleks;

- če razjeda raste in se ne celi, je lahko tudi znak raka ustne sluznice.

Kako prepoznamo afte?

Afte običajno nastanejo na jeziku ali na notranji strani ustnic, lic in na dnu dlesni. Kazati se začnejo kot majhna rdeča oteklina, ki v nekaj dneh poči. Počene razjede so prekrite z belo ali rumenkasto membrano, obkroža pa jih rdeč obroček. Afte večinoma izginejo v dveh tednih. Redko jih spremlja vročina in redko so povezane z drugimi boleznimi. Oseba ima običajno eno ali nekaj aft naenkrat, redko pa več.

Pri večini ljudi se ulkusi pojavijo med 10. in 20. letom starosti. Ne glede na to se z njimi lahko srečajo tudi že dveletni otroci. Pogostnost nastanka aft je različna – pri nekaterih se pojavljajo enkrat do dvakrat letno, pri nekaterih enkrat na nekaj let, pri nekaterih pa so praktično stalnica.

Kaj storiti, ko se pojavijo afte?

Ko afta enkrat izbruhne, se izogibajte slani, kisli, vroči in pikantni hrani, ki okrepi bolečino in še bolj razdraži vneto sluznico, ter pretrdi hrani, ki lahko mehansko poškoduje razjedo. Previdni bodite tudi med ščetkanjem zob, da se ne poškodujete z zobno ščetko, uporabljajte pa zobno pasto, ki ne vsebuje natrijevega lauril sulfata in drugih sestavin, ki dražijo tkivo ustne sluznice. Ker afte niso nalezljive, se vam ni treba bati, da bi jih prenesli na koga drugega.

Afte običajno izginejo same od sebe brez posebnega zdravljenja. Bolečino in nelagodje lahko omilite s pomočjo protibolečinskih zdravil, oralnih zdravil, gelov in krem, ki jih dobite v lekarni brez recepta. O zdravilih povprašajte farmacevta, ki vam bo znal najbolje pomagati.

Obstajajo pa tudi določeni domači pripravki, s katerimi lahko omilite bolečino in hitreje odpravite afte:

- med obroki pijte brusnični sok, ki lajša bolečino in pomaga pri celjenju razjed;

- zmešajte žličko medu s četrtino žličke kurkume in zmes nanesite na afto;

- filter vrečko čaja, ki vsebuje tanin, položite na afto in pustite delovati, saj taninska kislina pomaga izsušiti razjedo;

- na afto položite ledeni obkladek, ki afte sicer ne bo ozdravil, bo pa pomagal omiliti bolečino;

- kajenski poper, ki vsebuje pekočo snov kapsaicin, začasno omrtviči živce okoli razjede in začasno prekine bolečino;

- žajbelj pomirja, zato zmešajte tri žličke žajbljevih listov z decilitrom vroče vode in jih namakajte približno 15 minut (naredite čaj), nato pa s to tekočino večkrat dnevno izpirajte usta;

- iz alojinih listov iztisnite sok, ga večkrat dnevno nanesite neposredno na razjedo (če doma nimate aloje, lahko v lekarnah kupite alojin gel ali sok);

- zmešajte žličko sode bikarbone s skodelico tople vode, z zmesjo pa splakujte usta (zmesi ne pogoltnite);

- neposredno na razjedo položite rezino čebule in pustite delovati nekaj časa;

- usta izpirajte z raztopino, narejeno iz žličke soli in vode (s solno raztopino).

Če se vam afte pojavljajo zelo pogosto, je priporočljivo obiskati zdravnika. Zdravnik vam bo naredil krvne preiskave in preveril, ali so razjede posledica pomanjkanja določenih hranil ali alergije na določeno hrano, morda pa vam bo naredil tudi teste, s katerimi bo preveril, ali so afte morda posledica bolezni, kot so na primer Crohnova bolezen, celiakija, Bechetova bolezen, lupus, aids in rak. Seveda te bolezni spremljajo tudi drugi simptomi, zato se ob pojavu aft nikar ne bojte najhujšega. Zato pogumno k zdravniku!