Laringotrahealne stenoze so zožitve dihalnih poti v predelu grla in sapnika, ki lahko povzročijo oteženo dihanje, zastoj srca in včasih vodijo v smrt. Stenoze grla in sapnika delimo na prirojene in pridobljene.

Prirojene so vse tiste, ki so prisotne takoj po rojstvu otroka ali pa jih prepoznamo zelo kmalu po rojstvu. Pridobljene se glede na način nastanka delijo na:

- travmatične,

- nalezljive,

- stenoze s sistemskimi in avtoimunskimi boleznimi,

- tumorje,

- idiopatske (brez jasnega vzroka).

Prirojene stenoze

Od prirojenih laringotrahealnih stenoz je treba omeniti stenozo membrane grla in subglotis.

Laringealna membrana predstavlja embrionalno neločene glasilke, med katerimi je tanjši ali debelejši del tkiva, ki otežuje dihanje in govor. Simptomi so odvisni od velikosti membrane; večja ali manjša hripavost in oteženo dihanje se spreminja.

Subglotične stenoze so zožitve dihalne poti pod glasilkami, prostora, ki je pri človeku najožji del dihalne poti. Kadar so prirojene, jih lahko spremljajo druge anomalije.

Zdravljenje prirojene laringotrahealne stenoze je običajno kirurško. Pri laringealnih membranah se z laserjem prereže tkivo, ki povezuje glasilke, z možno resekcijo dela tkiva, včasih tudi večtedensko namestitvijo silikonskega vložka med glasilke. Subglotisne stenoze zdravimo tudi kirurško. Zdravljenje je bolj zapleteno, še posebej, če so prisotne še druge nepravilnosti, npr. pareza (negibljivost) glasilk.

Pridobljene stenoze

Pridobljene travmatske laringotrahealne stenoze se danes najpogosteje pojavljajo po dolgotrajni intubaciji pri bolnikih na respiratorjih, pri topih poškodbah vratu v prometnih nesrečah in drugih poškodbah, pri termičnih poškodbah zaradi vročega zraka in drugih plinih ter po traheotomiji.

Infekcijske stenoze so danes na srečo redke. Najpogosteje nastanejo tudi kot posledica lokalne okužbe in vnetja ter posledično nastanka brazgotinskega tkiva in zožitve dihalnih poti po lokalno nastali poškodbi v predelu glasilk, grla in sapnika. Občasno odkrijemo tuberkulozo grla. V preteklosti so bile infekcijske stenoze zelo pogost zaplet davice.

Stenoze se lahko pojavijo pri nekaterih sistemskih in avtoimunskih boleznih, kot so amiloidoza, Wegenerjeva granulomatoza in polihondritis. Laringofaringealni refluks se pogosto omenja kot vzrok za stenozo.

Stenoza, zoženje dihalnih poti, se lahko pojavi kot posledica rasti tumorja v predelu grla in sapnika. Papilomatoza grla se lahko pojavi pri otrocih in odraslih kot vzrok za hripavost in oteženo dihanje. Bolezen je neozdravljiva, povzroča jo virus HPV in je nagnjena k ponovitvam. Nekateri bolniki bodo v življenju potrebovali na desetine operacij. Poleg benignih tumorjev kot vzroka stenoze je vzrok lahko tudi maligni tumor.

Diagnoza in zdravljenje

Žal se pogosto zgodi, da simptomi ostanejo neprepoznani in minejo meseci, preden se postavi diagnoza.

Diagnozo postavimo endoskopsko, z optičnimi instrumenti skozi usta ali nos, v budnem stanju in med spanjem. Pri ugotavljanju stopnje zožitve grla in sapnika so potrebne radiološke preiskave, CT in MRI ter preiskave pljučne funkcije, ki so pomembne tudi za odločitev o izbiri metode zdravljenja.

Za zdravljenje stenoz je prva izbira zdravljenja operacija; pri tankih, manjših stenozah je odlična izbira laserska resekcija in začasna namestitev balona pod visokim pritiskom za dve minuti večkrat (običajno trije posegi v enem posegu) ali namestitev silikonskih vložkov, ki preprečujejo ponovitev stenoze.

Pri večjih, debelejših in starih (zrelih) stenozah in obilnih brazgotinah je izbira zdravljenja odprta operacija z resekcijo obolelega dela grla in sapnika ter njuno rekonstrukcijo z mobilizacijo preostalega sapnika. Operacija se izvaja brez traheotomije ali z začasno traheotomijo. Če resekcija ni možna, je izbira zdravljenja trajna traheotomija in namestitev tako imenovanega kanila.

Povzeto po Adiva.hr