Da ima mamica dovolj mleka, se mora tudi pravilno prehranjevati. Za sintezo mleka je namreč pomembna pravilna tehnika dojenja, čim pogostejše dojenje, zlasti v prvih tednih po porodu, in sicer iz obeh dojk, dovolj počitka, psihična umirjenost, dovolj tekočine in prehrana. Potrebe po energiji so namreč v tem obdobju večje, zato je potrebno užiti dodatnih 750 kcal na dan. Poveča se tudi potreba po beljakovinah in kalciju, maščobah, vitaminih in mineralih. Čeprav imajo matere v času dojenja dober apetit, pa se lahko pojavi težava, če bi takoj po porodu želele hujšati, saj lahko to negativno vpliva na sestavo njihovega mleka.

Nosečnice naj se izogibajo alkoholu, gaziranim pijačam, pretiravanju s kavo in pravimi čaji ter sladkarijam in hitri prehrani. Uživajo pa naj čim več sadja, zelenjave, žit, hrano beljakovinskega izvora in hrano, ki ne vsebuje pesticidov, konzervansov in drugih škodljivih snovi. Poleg zdrave hrane je pomembno, da doječa mama popije tudi dovolj tekočine, saj se potreba po tekočini pri dojenju poveča. Pije naj vodo ali nesladkane zeliščne čaje.

Sicer pa je cilj tudi letošnjega mednarodnega tedna dojenja zagotoviti zdravstveni sistem, ki podpira dojenje z ustrezno usposobljenimi strokovnjaki, ki skrbijo za matere in dojenčke. Ta poteka pod okriljem Svetovne zveze za dojenje (Waba) in s podporo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v več kot 120 državah. Organizatorji tedna tako pozivajo vse zdravstvene ustanove, v katerih zagotavljajo oskrbo nosečnic, mater in novorojenčkov, da imajo politiko dojenja v pisni obliki, ki je dostopna vsem zdravstvenim delavcem, da zagotovijo ustrezna usposabljanja zdravstvenega osebja za spodbujanje dojenja in uspešno izvajanje politike dojenja.

Prav tako naj zdravstveni delavci osveščajo in izobražujejo vse nosečnice o prednostih dojenja in njegovem izvajanju, pomagajo materam, da začnejo s prvim dojenjem 30 minut po porodu, predstavijo materam tehnike dojenja in načine za ohranjanje mleka, tudi ko so ločene od novorojenčkov.

Naslednji korak je, da se novorojenčku ne daje nikakršna nadomestna hrane, razen če za to obstaja poseben zdravstveni razlog, da zdravstvene ustanove zagotovijo posebne sobe, kjer lahko matere ostanejo skupaj z novorojenčki 24 ur dnevno in dojijo, da zdravstveni delavci po potrebi spodbujajo dojenje, da ne dajejo dud novorojenčkom, ki se dojijo in podpirajo ustanovitev podpornih skupin za dojenje, kamor se doječe matere lahko obrnejo po pomoč po odhodu iz porodnišnice. Čeprav so prednosti dojenja nedvoumne, je po informaciji Unicefa zgolj 37 odstotkov novorojenčkov na svetu izključno dojenih, dodajajo.

V torek bo na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje dan odprtih vrat. Letos bodo na oddelek povabili vodje materinskih šol iz zdravstvenih domov celjske regije in obiskovalke materinskih šol ter z njimi spregovorili o načinih spodbujanja dojenja. V četrtek dopoldne pa bodo v središču Celja pripravili stojnico z informativnim gradivom o dojenju.