1. Za uspešno partnerstvo je dovolj že močna ljubezen enega partnerja

Partnerski odnos je živ organizem, ki vedno vključuje dve osebi. Oba imata za sabo svojo življenjsko zgodbo in izkušnje, izvirno družino, ki ju je oblikovala, pa tudi svoje strahove, omejitve, vzorce, ki jih odigravata v odnosu. Da odnos živi in tudi preživi je potrebna predvsem želja in angažiranost obeh, ki se trudita v odnos vlagati. Nikakor ni dovolj, da se na vse pretege trudi le eden, drugi pa tega sploh ne opazi, ali pa mu čisto nič ne pomeni in razmišlja le o koncu zveze. Samo eden žal ne more ohraniti odnosa, če se drugi odloči, da si zveze ne želi več. Za osrečujoč odnos sta vedno potrebna dva, ki se zanj vsak na svoj način trudita - enkrat eden, drugič drugi. Kot velikokrat poudarim, je odnos podoben veslanju v čolnu, če vesla le eden, se bo čoln vrtel v krogu.

2. Če sta se moja starša celo življenje kregala in na koncu ločila, to verjetno čaka tudi mene

Nekateri posamezniki si zaradi neuspelega zakona svojih staršev sploh ne upajo spustiti v partnerske odnose. Ustvarijo si obrambni mehanizem: 'Moja starša nista bila srečna, tudi jaz ne bom', kar pomeni le strah pred intimo, ranjenostjo in tem, da bi se v polnosti predali drugemu. Res je, da iz izvirnih družin prinesete določene modele vedenja in čustvovanja, ki jih lahko odigravate v svojih odnosih, a to ne pomeni, da čaka tudi vas neuspel zakon. Če sta vaša starša bežala pred težavami, se vi pogumno soočite z njimi, če se nista znala pogovarjati, se vi naučite dobre komunikacije in če sta se bala ljubezni, ji pojdite vi naproti. Najslabše je, da si v odnosih ustvarimo ograde zaradi slabih izkušenj preteklih generaciji.

3. Včasih je bolje, da konflikte 'pometemo pod preprogo'

Vsi vemo, kako lahko neizrečene besede vplivajo na nas, kajne? Ljudje smo organska bitja, kar pomeni, da stvari čutimo s telesom. Tudi, če so konflikti, napetost, nezadovoljstvo neizrečeni, to pomeni, da jih v odnosu še vedno čutimo. Z ignoriranjem problematičnih tem ne rešimo ničesar, kvečjemu stvari slabšamo, saj se skozi čas kopičijo, dokler ob nekem problematičnem dejavniku ne izbruhnejo v še hujši obliki. Odprta komunikacija o občutkih je tako za kakovosten odnos nujna.

4. Najpomembnejša je v odnosu dobra komunikacija

Marsikateri par reče: 'Pa saj se veliko pogovarjava!' A pogovarjanje ne pomeni tudi dobre komunikacije. Eno je, če se dva po napornem dnevu pogovarjata o odnosih v službi, prihodnosti otroka, bližajočem se pikniku, na drugi strani pa se recimo izogibata pogovorom o svojih željah, pričakovanjih, občutkih v odnosu, načrtovanju prihodnosti. Dobra komunikacija je vedno obojestranska, pri čemer je pomembno tako izražati, kot tudi slišati izrečeno; začutiti partnerja in ga poskusiti razumeti.

5. Najbolje je, da si partnerja iščemo po svojih željah in pričakovanjih in od tega ne odstopamo

Prav je, da vemo, kaj od odnosa pričakujemo. A izbirati svojega potencialnega partnerja na osnovi številnih alinej ni ravno modra ideja. Ljudje smo živa bitja in ne roboti, pri katerih enostavno odkljukamo tiste značilnosti, ki so nam po godu in ki jih pričakujemo. Iskati svojega bodočega partnerja na silo, kot bi imeli pred sabo življenjski projekt še nikoli ni obrodilo sadov. V življenju vse pride ob svojem času in manj kot se za nekaj trudimo in pustimo življenju svojo pot, bolj nas to nagradi z lepim. Tudi partner bo prišel, takrat, ko boste na to pripravljeni.

6. Partnerja ne smemo razvaditi s presenečenji in romantiko

Predvsem iz moških ust je velikokrat slišati mnenje, da tako kot žensko navadiš oz. razvadiš na začetku, takšna bodo njena pričakovanja tudi v prihodnje. A izjava je malce krivična, saj v zdravem partnerskem odnosu bolj težko govorimo o tem, da lahko nekoga razvadimo. Če v odnosu čutiš, da bi želel osebi nekaj podariti, jo presenetiti, ni v tem nič slabega, kvečjemu je to začimba vajini ljubezni. Če pa se moramo ukvarjamo s tem, ali bomo morebiti svojega partnerja z lepo gesto razvadili – zakaj smo sploh z njim?

7. V dolgotrajnem razmerju me partner razume 'brez besed' – ve, kaj mislim in čutim

Čeprav si včasih želimo, da bi nas drugi razumeli brez besed, pa to enostavno ne gre. Ljudje imamo to možnost, da svoje občutke, doživljanje, razmišljanja, lahko ubesedimo in se s tem povežemo z drugim. Seveda je res, da se v dolgotrajnih razmerjih dva poznata veliko bolje kot v začetku odnosa, a to ne pomeni, da znata brati misli drug drugemu. Osrečujoč partnerski odnos je vedno povezan z dobro komunikacijo, kar pomeni poslušanjem in slišanjem ter izražanjem svojih potreb in želja.

8. Otrok v odnosu vedno reši vse težave in poglobi ljubezen

Prihod otroka zahteva v odnosu svoj čustven prostor, kar pomeni, da tukaj nista več le partnerja, ampak novo bitje s svojimi potrebami, ki povzroči v odnosu popoln preobrat. Če sta se partnerja že prej soočala s konflikti, nerazmevanjem, potem je zelo možno, da bo s prihodom otroka še težje – pomanjkanje časa, neprespanost, reguliranje otrokovih potreb … Kar naenkrat je odnos na drugem mestu, kar na že obstoječe konflikte doda še nove. Zato je zmotno pričakovati, da bo otrok težave rešil – običajno je nasprotno, lahko jih celo poglobi.

9. Če imaš zadovoljujoč partnerski odnos, ne potrebuješ v življenju ničesar več

Osrečujoč partnerski odnos, v katerem se počutimo varne, srečne, ljubljene, močno vpliva na kakovost življenja v celoti, saj nas navdihuje in vzpodbuja tudi na ostalih področjih v življenju. Zmotno je prepričanje, da poleg partnerja v življenju ne potrebujemo ničesar več, saj na ta način na partnerja vršimo nenehen pritisk, se izoliramo od družbe in okolja, kar na odnos ne vpliva vzpodbudno. Oba partnerja sta še vedno samostojni osebi, ne pa 'zapornika' drug drugega, ki se v odnosu izgubita in postaneta soodvisna. Ohranjanje svojih interesov, stikov s prijatelji in v prvi vrsti sebe, je v odnosu nujno.

10. Če moram na partnersko terapijo, to pomeni, da odnos resnično razpada

Partnerska terapija že dolgo ni več namenjena le zakoncem ali parom v krizi, temveč tudi tistim, ki si želijo spoznati globine svojega odnosa. S pomočjo neodvisne osebe je veliko lažje odkrivati nezavedne vzorce in predelovati tiste vsebine, o katerih se običajno ne govori ali pa nismo niti vedeli, da so v nas.

Vse kar potrebuješ, je ljubezen

Disneyeve pravljice imajo sporočilo, da ljubezen premaga vse. A vse pravljice se običajno končajo v fazi zaljubljenosti, ko se odnos šele pričenja, življenje pa prinese nove zgodbe. Partnerski odnos je zavestna odločitev, ki ji dela družbo razumevanje in zaupanje, velika mera kompromisov ter veliko mera tiste nedoumljive začimbe, ki se ji reče ljubezen.