Glavni krivec za vse pogostejšo tesnobo je sodobna družba, kjer smo na prvo mesto postavili denar in uspeh, zaradi česar je večina ljudi nenehno pod hudim pritiskom. Prekomerna količina dela, ki je naložena na ramena posameznikov, prekomerna količina obveznosti, premalo časa zase, za stvari, ki jih radi delamo. Vse to vodi do hude utrujenosti, izčrpanosti, stresa in tesnobo. Tu je nekaj glavnih sprožilcev anksioznosti in kako si pomagati.

1. Alkohol

Alkohol je pogosto tista stvar, na katero se obrnemo, ko se pojavi tesnoba. Z njim želimo utopiti neprijetne občutke in jih pospraviti pod preprogo. Alkohol nam pomaga, da se za trenutek sprostimo, se spravimo v boljšo voljo in upanje, da bomo lažje premagali težko obdobje. 

Alkohol ima resda sposobnost, da nas umiri, a hkrati nas lahko pahne v še hujši začarani krog, iz katerega je vse težje uiti. Začasno pomaga ublažiti tesnobo in ublažiti simptome, a alkohol lahko kaj hitro postane tudi glavni vzrok za anksioznost in nas lahko potisne še v globlje brezno. Izjemno nevarno se je ob občutkih obupa, strahu in depresije zanašati na alkohol. Iskanje bolj konstruktivnih načinov je veliko boljša izbira. Med njimi je obisk psihoterapevta, pogovor s prijateljem, prebiranje psiholoških knjig, obisk joge, meditacija …

2. Nepravilna prehrana

Tudi napačna hrana lahko sproži tesnobo. Naši možgani potrebujejo določena hranila, da delujejo pravilno. Poleg tega možgani porabijo večino telesne energije in pomembno je, da jim damo hranila, ki jih potrebuje. Tradicionalna zahodna prehrana, ki vključuje veliko predelane hrane, ne vsebuje dovolj hranil, ki jih potrebujejo naši možgani.

Dr. Eva Selhub iz Univerze Harvard je v enem izmed svojih strokovnih člankov zapisala: ‘’Študije so primerjale mediteransko in japonsko prehrano s tipično zahodno prehrano. Pokazalo se je, da imajo ljudje, ki se prehranjujejo z mediteransko in japonsko prehrano za 25 do 30 odstotkov manjše tveganje za duševne bolezni.’’

Strokovnjaki priporočajo, da zmanjšate količino zaužite predelane hrane in v svoj jedilnik vnesete čim več naravne in polnovredne hrane.

3. Druženje

Koliko druženja nekdo potrebuje, je seveda odvisno od vsakega posameznika. Introvertirani ljudje na primer potrebujejo manj socialni interakcij, medtem ko ekstroventirani ljudje potrebujejo veliko več interakcije, saj jim to daje energijo in motivacijo.
A popolna izolacija je lahko nevarna. Vsakdo kdaj potrebuje trenutke izolacije, a če ta traja predolgo, lahko izzove občutke tesnobe.

4. Določeni zunanji dražljaji

Določena svetloba, vonj ali zvok lahko negativno vpliva na naše duševno zdravje. Ne samo, da so neprijetni, izzovejo lahko tudi močno stresno reakcijo ali tesnobo. Še posebej glasen zvok, ki aktivira del možganov, ki je odgovoren za hitri boj ali umik. Vonj in svetloba sta sicer manjša sprožilca, a lahko prav tako privedeta do anksioznosti. Razumevanje, da lahko določeni dejavniki v okolju sprožijo tesnobo, nam lahko pomagajo razmišljati o tem, kako bi svojo okolico lahko naredili bolj sebi prijazno.

5. Pretirano delo

Odločenost, da bomo uspeli, če se bomo le dovolj gnali, da bomo nekoč v prihodnosti živeli boljše življenje, lahko privede do prekomernega izčrpavanja samega sebe. Takrat ne živimo v sedanjem trenutku, ampak nenehno čakamo na tiste dni, ko bo zadovoljstvo prišlo. Ko pride, ga cenimo za nekaj trenutkov, nato pa znova zapademo v aktivno iskanja zadovoljstva, ki bo prišlo ob naslednjem uspehu.

Nenenehno gnanje samega sebe lahko v možganih sproži kemijsko reakcijo, kjer vsak manjši neuspeh doživimo z občutki tesnobe. Če ste se v tem prepoznali, vadite zavedanje, meditacijo in hvaležnost, da boste znali stvari, ki jih dosegate dati v pravo perspektivo.

6. Pomanjkanje spanca

Spanje je ključnega pomena za normalno delovanje možganov. Če si odvzemamo čas za spanje, lahko pride do številnih negativnih psiholoških posledic, ki bodo slej ko prej prišle na površje. Pomanjkanje spanca ironično vodi v nespečnost. Sčasoma občutimo posledice na našem fizičnem in psihičnem zdravju. Prav zato poskrbite, da si vsak dan privoščite osem ur spanca. Če imate nenehne težave z nespečnostjo, poiščite strokovno pomoč.

7. Nizek pritisk

Nizek pritisk lahko prinese dodaten nepotreben stres možganom, kar lahko sproži anksioznost. Če se spopadate z nizkim pritiskom, se o tem pogovorite s svojim zdravnikom ali nutricistom.

8. Slabo spopadanje s stresom

Brez dobrega mehanizma za spopadanje s stresom, lahko kaj hitro zapademo v občutke tesnobe. Stres ustvarja in poglablja tesnobo, zato je ključnega pomena, da najdete načine, kako se bolje spopasti s stresom. Uporabljajte meditacijo, tehnike globokega dihanja, pojdite na jogo, tai-chi. Včasih pa je treba v življenje vnesti nekaj sprememb, ki lahko zmanjšajo količino stresa.

9. Negativni vzorec mišljenja

Negativne misli proizvajajo nove negativne misli, ki so same po sebi destruktivne. Negativen vzorec razmišjanja ima tendenco, da se poslabša do mere, kjer postane neobvladljiv in zaradi katerega tonemo vse globlje in globlje. Da bi ublažili posledice, poskrbite, da v svoj vsak dan vnesete čim več pozitivnih aktivnosti, s katerimi boste znova v stiku s samim seboj. To je lahko šport, risanje, slikanje, petje, joga, meditacija, ples.

10. Izgubili ste smisel življenja

Nekoč ste imeli dobro vizijo za svoje življenje, a se je ta izgubila nekje med številnimi obveznostmi in zahtevami. Ljudje, ki so izgubili svojo vizijo in občutka, da ima njihovo življenje smisel, so bolj nagnjeni k depresiji, tesnobi in drugim težavam z duševnim zdravjem.

Običajno se s tem spopadejo ljudje, ki so izjemno tekmovalni, naravni na svoj cilj in individualisti. Tako nima smisla živeti življenje. Zato si vzamite čas zase, povežite se z naravo, spomnite se, katere stvari v življenju so vas izpolnjevale. Naredite kaj dobrega za druge ljudi, pričnite dajati več ljubezni, oprostite sebi in drugim. Vadite meditacijo, jogo, sedite nekaj trenutkov sami s seboj in se spomnite stvari, ki so vam nekoč risale smeh na obraz.