1. Pričakovanje nekaj v zameno

Ko si partner v odnosu ves čas dobro zapomni, kaj vse je naredil za skupni odnos, in to kasneje uporabi kot dokaz za to, da je prispeval, lahko to postane problematično. Sploh, ker se ustvarja tekmovalno ozračje med dvema partnerjema v smislu, kdo je naredil več. Partnerski odnosi se pogosto pričnejo egocentrično - vsak partner od drugega pričakuje, da bo ta izpolnil potrebe drugega. Celo, ko si rečemo: ''Ljubite te,'' je velikokrat to le stavek, ki pomeni ''Všeč mi je, kakšen občutek mi daješ in kako se ob tebi počutim.'' Kljub temu to lahko postane problematično in naporno. Če kmalu ne preidemo v občutek hvaležnosti za partnerski odnos, kjer obe strani z veseljem prispevata k odnosu in to drug pri drugemu tudi cenita, lahko pride do parmanentno toksičnega odnosa.

2. Igranje žrtve

Partner ves čas igra žrtev in želi vsako svoje dejanje prikazati, kot da se je močno žrtvoval za dobro odnosa. Posameznik reče na primer: ''Očitno bom moral narediti to in to.'' Ko se odnos razvije, se lahko nadgradi iz izkušnje, kjer služimo le sebi v resnično partnerstvo. Obe partnerja delujeta skupaj v skupno korist ter hkrati v korist razmerja, ki ga ustvarjata. Obnašanje vsakega posameznika v odnosu postane investicija v partnerstvo, ki prinaša skupno korist. Prav zato igranje žrtve v odnosu, kjer se žrtvujemo za skupno dobro kmalu lahko postane nefunkcionalno, saj daje občutek, kot da drugi v parnerski odnos nič ne vlaga, prvi pa goji vedno večjo zamero. Parnerja se lahko na ta način le še bolj oddaljujeta.

3. Pričakovanje, da bo partner vedel, kaj narediti, ne da bi mu to povedali

Pričakovanje, da bo partner bral naše misli, je lahko problematično, saj je prav komunikacija običajno tista, pri kateri prihaja do največ nesporazumov. Tudi, ko je komunikacija dobra, lahko pride do komunikacijskih šumov, ko je slaba, še toliko hitreje. Prav zato ni pravično pričakovati od partnerja, da bo vedel, kaj mora narediti, ne da bi mu to povedali. Če opazite, da se to dogaja in da pogosto ni razumel vaših skritih namigov, se z njim pogovorite o tem - predvsem, kako bi lahko izboljšala komunikacijo in kako bi naslednjič preprečila zaplete.

4. Pričakujete, da bo partner vedel, kako se počutite, ne da bi mu to eksplicitno povedali

Disfunkcionalnost se pojavi, ko obe ali ena stran izgubita fokus na partnerstvo. Ko pričneta partnerja ignorirati potrebe drug drugega in potrebe znotraj partnerstva. Ko posameznik čuti, da njegova potreba ni bila izpolnjena, pride do razočaranja, jeze in zamere. Prav zato je ključnega pomena, da v tistem trenutku partnerja o tem spregovorita in si povesta, kako se počutita.

5. Zamerite svojemu partnerju, ker ne ceni vsega zgoraj naštetega

Seksologinja Isiah McKimmie pa je dodala, da disfunkcionalnost v odnosu ne velja le za partnerski odnos, a se lahko pojavi tudi med prijatelji, v družini ali med sodelavci. Hkrati pa tudi, da pogosto zgodaj v življenju odkrijemo svoje vzorce, zaradi katerih prihajamo v disfunkcionalne odnose in jih hkrati pogosto tudi kmalu razrešimo. Predvsem za razvijanjem novih sposobnosti in z zdravimi, ljubečimi in uravnoteženimi odnosi.

''Če ste se že močno potrudili za odnos in skušali spremeniti svoje obnašanje, a se kljub temu vrtite v začaranem krogu, je najbrž čas, da zapustite odnos. Partnerski odnosi bi morali bogatiti in olepšati naša življenja. Če opazite, da vaš odnos negativno vpliva na vaše zadovoljstvo, srečo, samopodobo in da vam jemlje življenjsko energijo, potem je morda čas, da greste naprej. Če v odnosu večkrat dvomite v to, da ste še razumno bitje, je pogosto tudi čas, da ga zapustite. Zagotovo pa tudi, če ste v odnosu, ki je nasilen – psihično ali fizično,'' je še dodal psihoterapevt Gad Krebs.