Prvi antidepresiv so odkrili leta 1955, a ta prva zdravila za lajšanje depresije so imela veliko neželenih stranskih učinkov. ''Njihova glavna pomanjkljivost je bila predvsem tem, da niso bili selektivni, kar pomeni, da niso delovali le na sprožilce depresije, temveč na številne druge procese v telesu,'' pojasni prim. Andrej Žmitek, dr. med. iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. A z leti so antidepresive izboljšali in danes nimajo več tako močnih in številnih stranskih učinkov. Pravzaprav so sodobni antidepresivi med najbolj prodajanimi zdravili na svetu. Njihove glavne značilnosti so naslednje:

- pacient jih lahko jemlje celo več mesecev ali let, kajti antidepresivi ne povzročajo zasvojenosti;

- predpiše jih lahko tudi splošni zdravnik;

- delujejo s časovnim zamikom, kar pomeni, da se njihovi učinki na počutje posameznika pokažejo šele nekaj dni ali celo tednov za tem, ko jih začnejo jemati;

- če jih pacient ne jemlje redno, nimajo pravega učinka;

- tudi ko se simptomi depresije umaknejo, mora pacient antidepresive jemati še nekaj mesecev, sicer se lahko depresija vrne;

- nekateri antidepresivi so lahko v prevelikih količinah zelo nevarni;

- nekateri lahko vplivajo na vozniške sposobnosti, a večinoma pri vožnji ne povzročajo večjih težav;

- sočasno uživanje antidepresivov in aklohola ni priporočljivo, zato zdravniki tistim, ki imajo hkrati težave z alkoholizmom, antidepresivov verjetno ne bodo predpisali.

2. Kognitivna vedenjska terapija

Pri kognitivni vedenjski terapiji skuša pacient skupaj s terapevtom najti in postopoma tudi razumeti probleme, ki ga pestijo. Ker ima vsak posameznik svoja subjektivna prepričanja o nekih zunanjih, okoljskih dogodkih, se potem glede na te svoje subjektivne poglede in avtomatske misli, ki se mu same od sebe pogosto vsilijo v glavo, tudi različno odzovemo na zunanje dogodke. Nekateri tako na primer zaradi smrti v družini, odhoda otrok od doma, izgube službzaradi tega, ker so že v osnovi njihova subjektivna prepričanja negativna, zapadejo v depresijo, spet drugi, ki na svet gledajo bolj pozitivno, pa ne in so se zmožni tudi s travmatičnimi dogodki dobro spopasti. Pri kongnitivni vedenjski terapiji tako skušata terapevt in pacient spremeniti njegove miselne, čustvene in posledično veden

3. Deprivacija spanja

Gre za terapijo z odtegovanjem nočnega spanca. ''Raziskave so pokazale, da je ključnega pomena pri lajšanju depresije bedenje v drugi polovici noči ter da se pri približno 60 odstotkih bolnikov po eni sami neprespani noči depresivna motnja nekoliko izboljša,'' s podatki postreže prim. Žmitek. Vendar pa je žal to izboljšanje zgolj prehodno. Tako se deprivacija spanja večinoma uporablja predvsem v kombinaciji za nekaterimi drugimi metodami zdravljenja.

4. Zdravljenje s svetlobo

Tovrstno zdravljenje je učinkovito predvsem v primeru sezonskih depresij – to so depresije, ki se pojavijo v posameznih letnih časih in ki so večinoma povezane s krajšanjem dnevov oziroma pomanjkanjem svetlobe. Tako se pri pacientih, ki jih pesti depresija umetno dodaja svetoloba, ki jo pri nas v jesenko-zimskem času manjka. Terapija poteka s pomočjo posebnih žarnic oziroma luči, študije pa kažejo, da je terapija s svetlobo najučinkovitejša zgodaj zjutraj, ko je zunaj še tema. Sicer se zdravljenje s svetlobo uporablja tudi v primeru klasičnih depresij, a v kombinaciji s kakšno drugo metodo zdravljenja.

5. Elektrokonvulzivno zdravljenje

Gre za nekoč zloglasno zdravljenje z elektrošoki, ki se v nekaterih državah uporablja še danes, le da je sodoben način zdravljenja z elektrošoki veliko manj mučen za pacienta kot pred desetletji. Takrat so namreč elektrošoke izvajali na živo, paciente pa je tako močno stresalo po vsem telesu, kajti elektrika sproži nekakšne epileptične epizode, da so si med terapijo včasih celo zlomili kakšno kost. Tudi težave s spominom niso bile nobena redkost. Danes pa je pacient v anesteziji in ničesar ne čuti, poleg tega dandanes elektrokonvulzivno zdravljenje poteka ob pomoči relaksacije mišic, zdravniki na raznih kongresih pa poročajo, da zdravljenje z elektrošoki ne povzroča več težav s spominom kot nekočm ko so za stumuliranje možganskih celic uporabljali dolgi električni pulzi, kajti danes se uporabljajo kratki. Pa vendar se pri nas elektrošoki že skoraj 20 let ne uporabljajo več, zato tisti, ki jim noben drug način zdravljenja depresije ne pomaga in so elektrošoki njihova zadnja možnost, odidejo na zdravljenje v sosednjo Hrvaško ali Avstrijo.

6. Stumulacija 10. možganskega živca

Zdravljenje temelji na ugotovitvi, da je 10. možganski živec povezan s tistimi jedri v telesu, ki uravnavajo izločanje hormonov sreče. Tako zdravniki bolniku pod kožo na omenjeni živec pritrdijo majhne elektrode, ki stimulirajo ta živec. Poznavalci zagotavljajo, da je metoda neboleča in nenevarna, posledica je lahko zgolj rahla hripavost, kajti omenjeni živec oživčuje tudi glasilke.

7. Transkranialna magnetna stimulacija

Depresijo se lahko zdravi tudi s pomočjo spreminjanja elektromagnetnega polja v neposredni bližini glave. Čeprav metoda ni invazivna, kar pomeni, da se v posameznikove možgane ne vstavijo nobene elektrode ali naprave, se s pomočjo posebnih elektromagnetnih tuljav, nameščenih okrog pacientove glave, zavira ali pospešuje možganske celice. Prednost tovrstnega zdravljenja v primerjavi z elektrošoki je v tem, da se da zelo natančno locirati tiste možganske celice, ki jih je treba stimulirati, medtem ko eletrošoki niso tako zelo natančni. Pri zdravljenju z elektrošoki se zdravniki namreč omejijo na eno polovico oziroma na večji del možganov.

8. Globoka možganska stimulacija

Za razliko od transkranialne magnetne stimulacije gre tukaj za dejanski poseg v pacinetove možgane, saj se mu v glavo vstavijo majhne elektrode, ki stimulirajo določene dele možganskih tkiv. Raziskave kažejo, da je to najhitrejši način zdravljenja depresije, a metoda še ni dovolj raziskana oziroma preverjena. Do zdaj so v svetu ta način zdravljenja uporabili pri le približno 100 ljudeh, katerim nobena druga obstoječa metoda ni pomagala. Se pa tovrstno zdravljenje sicer že uporablja za zdravljenje Parkinsonove bolezni pri tistih pacientih, ki jim nobena zdravila ne pomagajo, le da se v tem primeru elektrode namestijo v druge dele možganov kot pri depresiji.

Načinov za zdravljenje depresivnih motenj je torej veliko. Od posameznika pa je seveda odvisno, katera metoda bo znaj najprimernejša oziroma najbolj učinkovita. ''Prednost vseh teh sodobnih načinov zdravljenja je predvsem v tem, da so bistveno bolj prenosljivi in varni, zato so primerni za širšo uporabo,'' še pove prim. Andrej Žmitek in hrati opozarja, da se je z depresijo treba čim prej spopasti, kajti posledice nezdravljene depresije so zelo resne. Nenazadnje lahko huda in dolgotrajna depresija pripelje tudi do samomora.