ADHD in tesnoba: Razlikovanje in diagnostični izzivi

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) in tesnoba sta sicer ločeni stanji, a obe močno vplivata na posameznikovo razpoloženje in vedenje. ADHD je nevrorazvojna motnja, ki povzroča težave s koncentracijo, hiperaktivnost in impulzivnost. Tesnoba pa je duševna motnja, ki se kaže z občutki strahu in nervoze. Zaskrbljujoče je, da je imeti obe motnji hkrati zelo pogosto, kar pogosto zaplete diagnostiko. Strokovnjaki, kot so psihiatri ali psihologi, so ključni za postavitev pravilne diagnoze in določitev učinkovitega zdravljenja, saj se približno 4 % odraslih in 11 % otrok spopada z ADHD, medtem ko tesnoba prizadene okoli 19 % odraslih in 7 % otrok.

ADHD in tesnoba si delita veliko simptomov, zato je prepoznavanje razlik ključno za pravilno diagnozo. Oba stanja lahko povzročata težave s koncentracijo, nemir, nezmožnost sprostitve in motnje spanja. Kljub temu so pomembne razlike v tem, kaj stoji za temi simptomi. Pri ADHD gre za primarne težave z uravnavanjem pozornosti in impulzivnosti, zato osebe težko dokončajo naloge, so lahko hitro razpršene in pogosto pozabljive. Zanj je značilno tudi pogosto nemirno premikanje in težave s sledenjem navodilom. Nasprotno pa so pri tesnobi težave s koncentracijo in nemir pogosto posledica nenehne skrbi in strahu brez očitnega razloga. Anksioznost se kaže tudi z nervozo, povišanim srčnim utripom, hitrim dihanjem in izogibanjem. Pomembno je opazovati celoten spekter simptomov in njihovo genezo, da se postavi natančna diagnoza.

Ena glavnih razlik med ADHD in tesnobo leži v njihovi osnovi in kdaj se običajno pojavijo. ADHD je nevrorazvojna motnja, kar pomeni, da gre za specifičen način delovanja možganov, ki vpliva na vedenje posameznika že od zgodnjih let. Pogosto se diagnosticira v otroštvu, včasih že v osnovni šoli, saj otroci z ADHD težje sedijo pri miru in se osredotočijo, kar povzroča izzive v šolskem okolju. Tesnoba pa je duševna motnja, ki povzroča skrbi in nervozo. Čeprav se lahko pojavi tudi pri otrocih, je pogostejša pri starejših najstnikih, mladih in odraslih. Posebnost je pri ženskah z ADHD, ki diagnozo pogosto prejmejo šele v odrasli dobi, ker so njihovi simptomi običajno manj očitni kot pri moških in jih je lažje spregledati.

Tako ADHD kot tesnobo je mogoče uspešno zdraviti z zdravili in terapijo, vendar se načrti zdravljenja bistveno razlikujejo. Pri ADHD so pogosto koristna stimulantna zdravila, kot sta Adderall ali Ritalin, ki pomagajo pri koncentraciji in osredotočenosti. Obstajajo tudi nestimulantna zdravila, na primer Strattera. Pri tesnobi se za lajšanje simptomov uporabljajo antidepresivi, kot je Zoloft, ali benzodiazepini, kot je Xanax. Pomembno je vedeti, da če imate obe stanji, lahko nekatera zdravila za ADHD, zlasti stimulanti, poslabšajo simptome tesnobe. Zato je nujno, da se o zdravljenju posvetujete s strokovnjakom, ki bo lahko prilagodil terapijo glede na vaše specifične potrebe in tako zmanjšal tveganje za neželene učinke ter zagotovil najučinkovitejše rezultate.

Terapija predstavlja učinkovito možnost zdravljenja tako za ADHD kot za tesnobo. Mnogi posamezniki, ki se spopadajo z enim ali obema stanjema, imajo koristi od kognitivno-vedenjske terapije (KVT), saj ta pomaga prepoznati in spremeniti nekoristne misli, občutke in vedenja. Pri ADHD terapija pogosto pomaga pri razvijanju veščin in rutin za boljšo organizacijo, določanje prioritet in upravljanje s časom. Če ima otrok ADHD, so v terapijo pogosto vključeni tudi starši, da se naučijo strategij za pomoč svojemu otroku. Pri tesnobi pa vas terapija nauči, kako drugače razmišljati in se odzivati v situacijah, ki vam povzročajo anksioznost. Lahko ste izpostavljeni tesnobnim izkušnjam, da se naučite obvladovati anksioznost v realnem času. Terapija torej ponuja orodja za boljše obvladovanje vsakdanjih izzivov in izboljšanje duševnega počutja.

Poleg zdravil in terapije lahko več dejavnikov življenjskega sloga pomembno izboljša tako ADHD kot tesnobo. Mnogi posamezniki si s terapevtom pripravijo načrt življenjskega sloga, ki jim pomaga preprečiti sprožilce in bolje funkcionirati. Med ključnimi spremembami so: kakovosten spanec, ki pomeni 7-8 ur neprekinjenega spanca na noč za optimalno delovanje možganov; hranljiva prehrana, bogata s hranili in z rednimi obroki, ki preprečujejo nihanja krvnega sladkorja; redne rutine, saj realističen urnik pomaga pri strukturi in obvladovanju časa; redna telesna aktivnost, ki dokazano zmanjšuje anksioznost in izboljšuje koncentracijo; ter obvladovanje stresa s tehnikami, kot so sproščanje in čuječnost. Vse te spremembe se medsebojno dopolnjujejo in bistveno prispevajo k boljšemu počutju.

Za zaključek poudarimo, da sta motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) ter tesnoba kompleksni stanji, ki močno vplivata na posameznikovo počutje, a sta obvladljivi z ustreznim zdravljenjem. Kljub številnim prekrivajočim se simptomom, kot so težave s koncentracijo in spanjem, se ti dve motnji v osnovi in zdravljenju razlikujeta. Če ste zaskrbljeni zaradi simptomov, ki jih opažate pri sebi ali pri svojem otroku, je ključnega pomena, da se posvetujete z osebnim zdravnikom ali pediatrom. Slednji vas lahko napotijo k specialistu – psihiatru ali psihologu – ki bo lahko postavil natančno diagnozo in skupaj z vami sestavil najustreznejši načrt zdravljenja. Pomembno je zavedanje, da so na voljo učinkovite možnosti za izboljšanje kakovosti življenja.

Vir: health