Adlerjeva terapija je kratkoročna, ciljno usmerjena in pozitivna psihodinamična terapija, ki jo je mogoče prilagoditi specifičnim potrebam posameznika. Adler je velik del svojih raziskav posvetil občutkom manjvrednosti v primerjavi z superiornostjo in občutkom pripadnosti v kontekstu skupnosti in družbe. Po njegovem mnenju lahko občutki manjvrednosti povzročijo nevrotično vedenje, vendar se lahko v pravem okolju uporabijo tudi kot motivacija pri prizadevanju za večji uspeh. Eno njegovih glavnih načel je, da je človeško vedenje usmerjeno v nek cilj. 

Ključni koncepti Adlerjeve teorije

Obstaja več konceptov Adlerjeve teorije, pa vendar je morda eden najpomembnejših prav zavezništvo med terapevtom in klientom. Terapevtsko zavezništvo temelji na medsebojnem spoštovanju, neobsojanju ter vzpostavljanju odprtega odnosa. 

→ Edinstven posameznik: ljudje niso teoretični konstrukti, sestavljeni iz elementov, kot sta podzavest in zavest, temveč so popolni posamezniki, ki so v resnici večji kot le vsota svojih delov. Vsak klient ima svoj edinstven način soočanja z življenjem.

→ Socialna povezava: pomembno je, da so ljudje del neke skupnosti in da imajo v njej določeno vlogo. Prva socialna povezanost se začne v družini, pri starših in sorojencih, in je zelo pomembna predvsem pri opredelitvi klientovega pogleda na svet. Pomembno je tudi, da klient začuti lastno osebno moč in vpliv na druge.

→ Usmerjenost k ciljem: ljudje si vedno prizadevajo za dosego ciljev. Ti so lahko konstruktivni ali pa tudi ne, naloga terapevta pa je, da razjasni in razume cilje, ki jih klient skuša doseči. Terapevtski odnos se lahko uporabi za pomoč klientu pri postavljanju novih življenjskih ciljev, ki so morda bolj smiselni ali dosegljivi.

→ Zavedni ali nezavedni življenjski slog: življenjski slog je vzorec, kako pristopamo k življenju. Lahko je zelo zavestna stvar ali pa ga vodijo nezavedni motivi in ​​nameni. Terapevt pomaga klientu dobiti vpogled v svoj življenjski slog in ugotoviti, kateri vidiki morda ne delujejo in bi jih bilo bolje spremeniti. Pomaga mu tudi uvideti, kako izkušnje iz otroštva vplivajo na njegovo trenutno vedenje.

→ Interpretacija sveta: klient, ki je doživel čustveno ali fizično travmo, ima lahko nerealno in strašljivo razlago sveta. Morda ima tudi težavo pri razumevanju svoje vloge v svetu. Adlerjeva terapija spodbuja klienta k interakciji z drugimi, saj se na ta način interpretacija sveta lahko povsem preoblikuje. 

»Adlerjeva teorija kaže, da ljudje vedno poskušajo zadovoljiti želje in doseči določene cilje. Načini doseganja teh ciljev pa se lahko zelo razlikujejo od osebe do osebe, kar je odvisno od osebnosti in okolja.« 

Adlerjeva teorija poudarja tehnike, ki spodbujajo rast in čustveno odpornost. Ključne med njimi vključujejo: 

- zagotavljanje spodbude: terapevt kaže svojo skrb za klienta s poslušanjem in izkazovanjem empatije. To vključuje tudi pomoč, da se nauči prepoznati lastne prednosti in pridobiti zaupanje v svoje sposobnosti za uspeh;

- ustvarjanje pričakovanj: terapevt lahko vzpodbudi klienta k razmišljanju, kako bi ravnal, če bi že bil oseba, kakršna si prizadeva biti. To klientu omogoča vizualizacijo uspeha, premagovanje odpora do sprememb in vzpostavitev pozitivnih pričakovanj;

- preučevanje namena vedenja: terapevt lahko klienta prosi, naj razmisli o namenu svojih vedenj, saj lahko razumevanje namena pomaga razviti bolj zdrave strategije obvladovanja;

- preučevanje spominov: razmislek o preteklih dogodkih lahko služi kot način za vpogled v vzorce vedenja, ki bi lahko prispevali k trenutnim težavam. 

Adlerjeva teorija se pogosto uporablja v svetovanju in psihoterapiji, s tem pristopom pa klienti pridejo do boljšega razumevanja svojih ciljev in motivacije. Pomemben element tega procesa je premagati občutke manjvrednosti za doseganje bolj izpolnjenega življenja. 

Raziskave kažejo, da je lahko ta pristop v pomoč pri zdravljenju številnih duševnih motenj, vključno z anksioznostjo, depresijo, motnjah hranjenja, shizofrenijo, pri zlorabah substanc … Pristop je lahko zelo koristen tudi za ljudi, ki se spopadajo z nizko samopodobo, osamljenostjo in negativnim razmišljanjem. 

S potrjevanjem posameznika in obnovo njegovih medosebnih odnosov lahko ta pridobi zaupanje in moč, ki mu omogočata sledenje svojim ciljem in sprejemanje konstruktivnih odločitev. 

Prednosti Adlerjeve teorije

Adlerjeva teorija poudarja pomen družbenih interakcij in vključevanje v skupnost ter s tem spodbujanje rasti posameznika. Ker gre za holističen pristop lahko posameznik razvije večjo zavest o različnih vidikih sebe, pa tudi boljše razumevanje, kako se lažje vključiti v družbo. Druga prednost te teorija pa je, da se izogiba patologiji ljudi. S skrbno obravnavo občutkov manjvrednosti, ki igrajo pomembno vlogo pri socialni izključenosti, pripomore k pridobivanju občutka zase, boljšemu prilagajanju spremembam in iskanju socialne podpore. 

Čeprav je Adlerjev pristop za marsikoga koristen, to ne pomeni, da je najboljša izbira za vse. Ker se teorija osredotoča na to, kako zgodnji spomini vplivajo na težave v odraslosti, vključuje raziskovanje in soočenje s preteklimi izkušnjami, ki so včasih lahko boleče in vznemirjajoče. Ker pa je to za nekatere ljudi težko, je pred začetkom pomembno razmisliti o pripravljenosti na poglabljanje v svojo preteklost. 

Pomembno je tudi omeniti, da je odprtost in motiviranost za spremembe ključnega pomena za uspeh. Če želimo svoje težave premagati, moramo biti pripravljeni kritično oceniti, kakšno vlogo ima trenutno vedenje pri preprečevanju doseganja ciljev. Pa vendar le njihovo prepoznavanje ni dovolj – pripravljeni moramo biti tudi na aktivno delo za spremembo vzorcev tega vedenja. 

Viri: BetterHelp / PsychologyToday