Marsikaj se lahko dogaja z nami, če imamo za seboj težko izkušnjo, ki nas je tako ali drugače zaznamovala. Simptome akutne stresne reakcije lahko razumemo kot odraz človekove sposobnosti prilagajanja. Gre za psihološki odziv na travmo, ki je lahko prehoden ali pa tudi ne. Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko.  

Nedavni dogodki so nedvomno imeli velik vpliv na ljudi ... Kdaj lahko govorimo o travmatični izkušnji? 

Ko gre za travmatične izkušnje, gre za izkušnje, ki so ogrožajoče za posameznikovo preživetje, za njegov občutek varnosti oz. so ogrožajoče za življenje ali varnost drugih ljudi. Ob tem doživljamo intenzivna čustva strahu, nemoči ali groze in ta intenziteta presega naše zmožnosti soočanja z njimi. V tem se tudi travmatični dogodki razlikujejo od stresnih dogodkov. 

To hkrati pomeni, da je neka izkušnja opredeljena kot travmatična glede na posameznikovo subjektivno izkušnjo, ne glede na dogodek sam. To pa seveda ne pomeni, da je vse v glavi in da je treba samo spremeniti pogled na situacijo. Osnovna karakteristika travme je, da je izkušnja za posameznika tako huda, da presega njegove strategije soočanja s to izkušnjo.

Katera intenzivna čustva lahko doživljamo v tem času? 

Kot odziv na šok lahko doživljamo zelo različna čustva, od strahu, groze, jeze, razočaranja, žalosti, nemoči, besa ... Lahko smo raztreseni in zbegani ali čustveno otopeli, prazni. Čustva in naše razpoloženje se lahko tudi hitro spreminjajo, en trenutek smo razdražljivi in sarkastični, naslednji jokamo. 

Poleg tega lahko hkrati doživljamo več različnih čustev npr. jezo, ker niso bile očiščene rečne struge, in strah, kaj bo prinesla prihodnost. Okolici je včasih ta vrtiljak čustev težko razumeti, vendar so to vse normalni odzivi na hude okoliščine. 

Kaj je akutna stresna reakcija in po čem jo prepoznamo? 

Akutna stresna reakcija je normalen odziv na hudo stresno izkušnjo, kot so npr. naravne nesreče, izgube, nasilje ali nepričakovane spremembe v našem življenju. 

Simptomi se običajno pojavijo že med dogodkom ali kmalu po njem in vključujejo zmedenost, dezorientacijo, občutek tesnobe, nihanje razpoloženja, pesimizem, podoživljanje dogodka, spremenjen občutek za čas, občutek, da se to ne dogaja meni, razdražljivost, slabo koncentracijo, povečan srčni utrip, glavobol ipd. 

Pri posameznikih se ti simptomi različno odražajo, pri nekaterih bolj na telesnem, pri drugih bolj na čustvenem, miselnem ali vedenjskem področju, navadno pa gre za preplet različnih področij. 

Ti odzivi lahko trajajo od nekaj ur do nekaj tednov, zato je razumljivo, da v tem času ne funkcioniramo tako, kot smo poprej. Pri tem bi rada še enkrat poudarila, da je akutna stresna reakcija popolnoma normalen odziv na šok in je tako pravzaprav odraz človekove sposobnosti prilagajanja.

Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč? 

Akutna stresna reakcija sama po sebi ne zahteva strokovne pomoči, tu bi lahko rekli, da čas celi rane. Kadar pa ti odzivi prerastejo v posttravmatsko stresno motnjo, pa je treba poiskati strokovno pomoč.