Ali vaša prehrana vpliva na duševno zdravje?

Kot piše Harvard Health, možgani za optimalno delovanje potrebujejo stalno oskrbo z vitamini, minerali, maščobnimi kislinami in antioksidanti. Ko prehrana ni uravnotežena, se to ne odrazi le na telesu, temveč tudi na razpoloženju, koncentraciji, energiji in odpornosti na stres.

V zadnjih letih se je povezava med prehrano in duševnim zdravjem močno okrepila. Kot poroča Healthline, raziskave kažejo, da obstaja neposredna povezava med črevesjem in možgani, tako imenovana os črevesje–možgani, ki vpliva na to, kako se počutimo, kako razmišljamo in kako se odzivamo na stres.

Možgani porabijo približno 20 % vse energije v telesu. Kot piše Cleveland Clinic, so nevrotransmiterji, kemični prenašalci, ki uravnavajo razpoloženje, neposredno odvisni od hranil, ki jih zaužijemo. Pomanjkanje ključnih hranil lahko zmanjša tvorbo serotonina in dopamina, kar vpliva na občutke sreče, motivacije in umirjenosti.

Nevrologinja dr. Uma Naidoo, ena vodilnih strokovnjakinj na področju prehranske psihiatrije, poudarja: "Hrana je informacija. Vsak obrok pošilja signal možganom, ali naj delujejo optimalno, ali naj se borijo z vnetjem in oksidativnim stresom."

Kot poroča Healthline, je več kot 90 % serotonina, hormona dobrega počutja, proizvedenega v črevesju. Zato ni presenetljivo, da neuravnotežena prehrana, osiromašena vlaknin in probiotikov, vpliva na razpoloženje. Verywell Health navaja, da zdravo črevesje podpira:

- stabilno razpoloženje,

- boljšo koncentracijo,

- manj anksioznosti,

- boljši spanec.

Ko je črevesna mikrobiota porušena, se pogosto pojavijo simptomi, kot so razdražljivost, tesnoba, utrujenost in mentalna meglenost.

Kot piše Harvard Health, prehrana, bogata z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami, vitamini skupine B in polnovrednimi živili, zmanjšuje tveganje za depresijo in anksioznost. Najpogosteje omenjena živila so:

- mastne ribe (vir omega-3),

- listnata zelenjava (vir folata),

- stročnice (vir vlaknin in B-vitaminov),

- oreščki in semena (vir zdravih maščob),

- polnozrnata žita (stabilizacija krvnega sladkorja),

- fermentirana živila (podpora črevesni mikrobioti),

Psihiater dr. Drew Ramsey, avtor knjige o prehranski psihiatriji, poudarja: "Če želite izboljšati razpoloženje, začnite s krožnikom. Hrana je najmočnejše orodje, ki ga imate vsak dan."

Kot poroča WebMD, živila z visoko vsebnostjo sladkorja in transmaščob povečajo vnetne procese v telesu, kar lahko vpliva na delovanje možganov. Cleveland Clinic dodaja, da hitri skoki krvnega sladkorja povzročijo nihanje energije in razpoloženja, kar lahko poslabša simptome anksioznosti in depresije. Najpogostejši sprožilci so:

- predelana živila,

- sladke pijače,

- hitra hrana,

- rafinirani ogljikovi hidrati.

Kot piše Mayo Clinic, prehrana sama po sebi ni nadomestilo za zdravljenje depresije, anksioznosti ali drugih duševnih motenj. Je pa izjemno pomemben del celostnega pristopa. Strokovnjaki poudarjajo, da pravilna prehrana:

- izboljša odziv na terapijo,

- zmanjša intenzivnost simptomov,

- podpira stabilnost razpoloženja,

- izboljša kognitivne funkcije.

Dr. Uma Naidoo poudarja: "Prehrana ni zdravilo, je pa temelj, na katerem gradimo duševno odpornost." Prehrana ima veliko večji vpliv na duševno zdravje, kot smo verjeli v preteklosti. Znanost jasno kaže, da hrana vpliva na delovanje možganov, črevesje, hormone in nevrotransmiterje. Uravnotežena prehrana lahko zmanjša tveganje za depresijo, izboljša razpoloženje, okrepi koncentracijo in podpira duševno odpornost. Če želite izboljšati svoje duševno zdravje, je sprememba prehrane eden najmočnejših korakov, ki jih lahko naredite, skupaj s strokovno podporo, kadar je potrebna.

Viri: Harvard Health, Healthline, Cleveland Clinic, Verywell Health, WebMD, Mayo Clinic