Anksioznost in depresija imata skupno biološko osnovo. Vztrajna stanja tesnobe ali slabega razpoloženja, kot so tista, ki jih doživljajo ljudje s klinično anksioznostjo in motnjami razpoloženja, vključujejo spremembe v delovanju nevrotransmiterjev. Strokovnjaki in raziskovalci menijo, da imajo nizke ravni serotonina vlogo pri obeh, skupaj tudi z drugimi možganskimi kemikalijami, kot sta denimo dopamin in epinefrin.

Čeprav je biološka podlaga teh težav podobna, se anksioznost in depresija doživljata (zelo) različno. Anksioznost in depresija se lahko pojavita zaporedno (ena kot reakcija na drugo) ali pa se, kot bomo lahko videli v nadaljevanju, pojavita tudi sočasno. Pogovarjali smo se z dr. med. spec. psih. Jasno Kordič Lašič.

KAKŠNE SO RAZLIKE MED ANKSIOZNOSTJO IN DEPRESIJO

Nič nenavadnega ni, da doživite kratka obdobja slabega razpoloženja ali tesnobe, zlasti kot odziv na določene življenjske stresorje (na primer izguba ljubljene osebe, prejem diagnoze telesne bolezni, začetek nove službe ali šole, finančne težave in podobno).

Da bi dosegli 'diagnostični prag' anksiozne motnje, morajo biti simptomi vztrajni (pogosto več mesecev). Motnje razpoloženja se diagnosticirajo, ko se povezani simptomi pojavijo pogosteje kot ne vsaj nekaj tednov. Če so vaši simptomi vztrajni, vplivajo na vaše odnose in sposobnost izpolnjevanja različnih odgovornosti ali so jasno opazni drugim, potem je vredno razmisliti o bolj formalnem zdravljenju.

''Anksioznost je doživljanje lastne neustreznosti 'biti kos' aktualni situaciji, v kateri smo se znašli ali nečemu, kar nas čaka v prihodnosti. Gre za neprijetno zaznavanje  nejasne ogroženosti, za katero pa pogosto ni jasnega in konkretnega razloga,'' pojasnjuje dr. med. spec. psih. Jasna Kordič Lašič in dodaja: ''Izvira iz naših negativnih preteklih izkustev, ki so povzročili notranjo psihično travmo in nas naredili ranljive in obrambno naravnane, v smeri poskusa nadzora in preprečevanja morebitnih ponovitev nezaželenih dogodkov. Pogosto ljudje generaliziramo negativne izkušnje, to pomeni, da jih razširjamo izven doživetega konteksta, in pričakujemo slab razplet glede na preteklo neugodje, čeprav velikokrat situacije nimajo medsebojne povezave.''

Psihiatrinja pojasnjuje, da s tem pogosto ustvarimo izjemno negativno intrapsihično klimo, ki dodatno ovira našo sposobnost konstruktivnejšega pristopa k reševanju življenjskih izzivov. Omenjena psihiatrinja še pravi, da kronična anksioznost izčrpa naš energetski in imunski sistem, dodatno ga obremeni psihični aparat do te mere, da prekine sposobnost sprotnega polnjenja izčrpanih kapacitet tolerance na stres, gotovosti vase in lastne sposobnosti. Kaj pa depresija?

''Depresija pa je na drugi strani kompleksen klinični konstrukt, ki se kaže s pestro simptomatsko sliko in zajema področje volje, osnovnega življenjskega funkcioniranja, socialne odzivnosti, čustvene sfere, razpoloženjske lege, dojemanja kvalitete in smisla  lastnega življenjskega bivanja. V depresiji je prizadeti posameznik izpraznjen, kar se energetskih zalog, motivacije za življenjsko udejstvovanje, sposobnosti prepoznavanja in zadovoljevanja življenjskih potreb so pošle, pogosto zaradi neučinkovitega soočanja s sprotnimi življenjskimi dogodki,'' pojasnjuje dr. med. spec. psih. Jasna Kordič Lašič

KAKO PREPOZNAMO ANKSIOZNOST

''Pri anksioznosti je naš mentalni koncept usmerjen v prihodnost, ki je praviloma nejasna in nepredvidljiva. Ljudje, ki so po naravi bolj negotovi in boječi, so bolj dojemljivi za razvoj anksioznosti tudi do razsežnosti motnje. Vsak od nas je kdaj anksiozen, problem je, ko se takšno odzivanje na svet in življenjske situacije kronificira in ustali kot avtomatičen odziv,'' pove dr. Kordič Lašič.

Anksioznost in depresija imata različne psihološke značilnosti. Njihovi simptomi (simptomi ali izrazi stanja) so različni. Ljudi z anksioznostjo lahko:

 Skrbi za bližnjo ali dolgoročno prihodnost,

◾ Imajo nenadzorovane, hitre misli o tem, da gre kaj (lahko) narobe,

◾ Izogibajo se situacijam, ki bi lahko povzročile tesnobo, tako da občutki in misli ne postanejo zajedljivi,

◾ Pomislijo na smrt, v smislu strahu pred smrtjo zaradi zaznane nevarnosti fizičnih simptomov ali pričakovanih nevarnih izidov,

Glede na naravo anksioznosti se ti mentalni označevalci lahko razlikujejo. Na primer, nekoga z generalizirano anksiozno motnjo lahko skrbijo različne teme, dogodki ali dejavnosti. Oseba s socialno anksiozno motnjo se po drugi strani bolj boji negativne ocene ali zavrnitve s strani drugih in se boji srečanja z novimi ljudmi ali drugimi družbeno zahtevnimi situacijami.

Obsesije so nerealne misli ali miselni impulzi, ki segajo onkraj vsakodnevnih skrbi. So lahko tudi značilna duševna manifestacija tesnobe pri ljudeh z obsesivno-kompulzivno motnjo. Preprosto povedano, ljudje z anksioznostjo so duševno preobremenjeni s skrbjo do stopnje, ki je nesorazmerna z dejanskim tveganjem ali realnostjo.

FIZIČNI ZNAKI ANKSIOZNOSTI

Fizično stanje tesnobe se lahko na splošno pojmuje kot stanje povečanega vzburjenja. Simptomi tesnobe vključujejo:

◾Težave s koncentracijo zaradi stanja vznemirjenosti ali 'dirkalnih' misli,

◾ Težave s spanjem,

◾Omotičnost,

◾ Gastrointestinalne stiske (npr. slabost, driska ali zaprtje),

◾ Povečan srčni utrip, krvni tlak, potenje,

◾ Mišična napetost,

◾ Zasoplost.

KAKO PREPOZNAMO DEPRESIJO

''Prizadeti posamezniki povedo, da se čutijo in dojemajo, kot bi prispeli na konec svoje poti, na kateri vsak korak predstavlja izjemno breme in preizkušnjo. Pri depresiji so naši 'žarometi' usmerjeni v preteklost, v 'napake', ki si jih ne moremo odpustiti, v spodrsljaje, v neuspehe zaradi česar se obsojamo, ali pa v izgube, zaradi česar obsojamo in krivimo  življenjsko usodo,'' pojasnjuje dr. med. spec. psih. Jasna Kordič Lašič in dodaja: ''Ves naš mentalni filter je usmerjen v negativno selekcioniranje lastne življenjske zgodbe. Zelo težko je izstopiti iz negativne spirale dojemanja sveta, sebe, dogodkov. Če takšno stanje traja, je čedalje težje z lastnimi resursi izstopiti iz scenarija življenjske drame in potrebujemo strokovno pomoč.''

Depresijo lahko prepoznamo po tem, da je posameznik;

◾ Brezupen, brezvoljen, čuti,  da se v prihodnosti ne bo zgodilo nič pozitivnega zanj, za druge ali za svet,

◾ Verjame, da zaradi te brezupnosti ni vredno poskušati razmišljati ali čutiti drugače,

◾ Občutje ničvrednosti, kot da to, kar so ali kaj počnejo, ni dragoceno

◾ Čutijo, kot da 'življenje ni vredno življenja',

◾ Čutijo, da so drugim v breme, 

◾ V primerih zmerne do hude depresije so lahko prisotne tudi bolj specifične samomorilne misli.

FIZIČNI ZNAKI DEPRESIJE

Za depresijo so značilne predvsem spremembe običajnih fizičnih procesov. Fizični simptomi depresije vključujejo:

◾ Težave s koncentracijo, osredotočenostjo in spominom zaradi miselnih procesov ali drugih fizičnih simptomov,

◾ Pomanjkanje energije,

◾ Izguba apetita ali znatno povečanje apetita

◾ Počasnejše gibanje ali govorjenje, 

◾ Nepojasnjena fizična bolečina, ki nima vzroka, 

◾ Veliko več ali veliko manj spanja (zaradi težkih miselnih procesov ali nizke stopnje energije).

VZROKI ZA ANKSIOZNOST

Anksioznost je lahko posledica duševnega stanja, fizičnega stanja, učinkov drog, stresnih življenjskih dogodkov ali njihove kombinacije. Začetna naloga zdravnika je ugotoviti, ali je vaša anksioznost simptom drugega zdravstvenega stanja. Anksiozne motnje se razlikujejo od običajne anksioznosti. Lahko vključujejo obdobja pretirane skrbi ali strahu, ki je je več, kot bi pričakovali od vsakodnevnih stresorjev. Pogosti vzroki tesnobe vključujejo te motnje:

◾ Panična motnja: poleg tesnobe so pogosti simptomi paničnih motenj palpitacije (občutek povišanega srčnega utripa), omotica in kratka sapa. Te iste simptome lahko povzročijo tudi kava (kofein), amfetamini in drugi stimulansi, kot so kokain, prekomerno delovanje ščitnice, nenormalni srčni ritmi in druge srčne nepravilnosti (kot je prolaps mitralne zaklopke).

◾ Generalizirana anksiozna motnja,

◾ Fobične motnje,

◾ Stresne motnje.

 Življenjski dogodki, ki lahko povzročijo tesnobo:

◾ Stres na delovnem mestu,

◾ Stres v šoli,

◾ Stres v osebnem odnosu,

◾ Finančni stres,

◾ Stres zaradi globalnih dogodkov ali političnih vprašanj,

◾ Stres zaradi nepredvidljivih ali negotovih svetovnih dogodkov, kot je pandemija,

◾ Stres zaradi čustvene travme, kot je smrt ljubljene osebe,

◾ Stres zaradi resne zdravstvene bolezni.

Drugi zunanji dejavniki, ki lahko povzročijo tesnobo:

◾ Neželeni učinki zdravila,

◾ Uporaba prepovedanih drog, 

◾ Simptomi zdravstvene bolezni (kot so srčni napad, vročinski udar, hipoglikemija),

◾ Pomanjkanje kisika v tako raznolikih okoliščinah, kot so višinska bolezen, emfizem ali pljučna embolija (krvni strdek v žilah pljuč).

Zdravnik ima pogosto težko nalogo, da ugotovi, kateri simptomi izvirajo iz katerih vzrokov. 

VZROKI ZA DEPRESIJO

Depresija je kompleksna bolezen. Nihče ne ve natančno, kaj jo povzroča, vendar se lahko zgodi iz različnih razlogov. Nekateri ljudje imajo depresijo kot posledica resne zdravstvene bolezni. Drugi imajo lahko depresijo zaradi življenjskih sprememb, kot sta selitev ali smrt ljubljene osebe. Spet drugi imajo družinsko anamnezo depresije. Kateri so torej glavni vzroki za depresijo?

◾ Zloraba: Fizična, spolna ali čustvena zloraba.

◾ Starost: Ljudje, ki so starejši, imajo večje tveganje za depresijo. To dejstvo lahko poslabšajo še drugi dejavniki, na primer samotno življenje in/ali pomanjkanje socialne podpore.

◾ Nekatera zdravila: Nekatera zdravila lahko povečajo tveganje za depresijo.

◾ Smrt ali izguba: Žalost po smrti ali izgubi ljubljene osebe, čeprav je slednja naravna, lahko povečata tveganje za depresijo.

◾ Spol: Ženske naj bi imele približno dvakrat večjo verjetnost, da bodo zbolele za depresijo kot moški. 

◾ Geni: Družinska anamneza depresije lahko poveča tveganje. 

◾ Resne bolezni: Včasih se depresija pojavi skupaj s hudo boleznijo ali pa jo lahko sproži drugo zdravstveno stanje.

◾ Zloraba substanc: Skoraj 30 % ljudi s težavami z zlorabo substanc ima tudi veliko ali klinično depresijo. Tudi če se zaradi drog ali alkohola začasno počutite bolje, bodo na koncu substance poslabšale depresijo.

JE MOGOČE, DA IMAMO ISTOČASNO ANKSIOZNOST IN DEPRESIJO?

Depresija in generalizirana anksiozna motnja imata nekaj različnih značilnosti, nekatere pa se prekrivajo. Da bi stvari še bolj zakomplicirali, je dejansko možno, da nekdo doživi depresijo in tesnobo hkrati. Pravzaprav ni le mogoče; je precej pogosto. 

''Zelo pogosto sta obe motnji sočasno prisotni, lahko gre za primarno obstoječo anksioznost, ki se ji kasneje kot zaplet pridruži depresivna simptomatika, lahko pa se motnji sočasno prezentirata in govorimo o komorbidnosti- soobstoječih motnjah,'' pojasnjuje dr. med. spec. psih. Jasna Kordič Lašič. ''Anksioznost je izčrpajoča, biti neprestano v krču in strahu morebitnih zapletov in neželenih pripetljajev nas oropa življenjske energije, ki jo nujno potrebujemo za obnavljanje lastnih psihičnih in telesnih zalog za adekvatno soočanje s stresom vsakdana, zaradi česar se motor našega vozila skozi življenje ustavi in obtiči. V primeru istočasno zastopanih motenj je potreben večplastni pristop čeprav zelo pogosto najdemo derivate ene ali druge motnje v ozadju, ko pri motnji, ki se prezentira pobrskamo v ozadje.''

ZAKAJ JE POMEMBNO, DA PRAVOČASNO POIŠČEMO POMOČ

''Zelo pomembno je, da ne čakamo predolgo, saj je v primeru kronifikacije duševne motnje terapevtska dostopnost slabša.'' pojasnjuje dr. med. spec. psih. Jasna Kordič Lašič in dodaja: ''Ne  samo, da je težko doseči premik ven iz neustreznega miselnega fokusa, konglomerata neprijetnih čustev in funkcionalnega umika, kronifikacija ima pogosto za posledico stopnjevanje resnosti motnje, s poglobitvijo v psihotične razsežnosti, s tragičnimi življenjskimi epilogi, ki bi jih s pravočasnim zdravljenjem oziroma sploh zdravljenjem tudi z zamikom, lahko preprečili,'' še dodaja psihiatrinja.  

KAM SE LAHKO OBRNEMO PO POMOČ?

Vsako odstopanje od normalnega vedenja, čutenja ali čustvovanja, ki traja več kot en teden oz. še dlje časa, bi morali jemati skrajno resno. Če čutite hudo duševno stisko, menite, da ne zmorete več ali pa imate celo samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Kot že omenjeno, najbolje je, da pokličete osebnega zdravnika in mu zaupate svoje težave, pokličete pa lahko tudi na naslednje številke, kot jih navaja spletna stran zivziv: 

Generalizirana anksiozna motnja in depresija sta torej dve različni stanji. Lahko pa vidite, zakaj se pogosto omenjata skupaj. Anksioznost in depresija imata prekrivajoče se simptome, lahko se pojavita skupaj in imata celo podobno zdravljenje. Če se spopadate s svojim razpoloženjem ali so vam nekateri od tukaj omenjenih simptomov znani, je pomembno, da (pravočasno) poiščete pomoč. Pomembno je, da stopite v stik s svojim zdravnikom ali drugim strokovnjakom! 

Viri dodatnih podatkov: webmd, bupa.co.uk, verrywellmind, zivziv.si.