Občutki zaskrbljenosti, pospešen srčni utrip, drhtenje telesa, teža na prsih ... "Vsi se kdaj nečesa bojimo. Strah je pomemben, saj nas varuje in pripomore, da se lahko na določeno situacijo dobro pripravimo, se zaščitimo in zase poskrbimo. Do anksioznosti pa pride iz različnih razlogov, predvsem pa intenzivnejšega strahu, ki ga težje reguliramo," pojasnjuje Drago Švajger, mag. zakonske in družinske terapije. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju. 

Kako se lahko razvije anksioznost?  

V splošnem lahko rečemo, da se anksioznost razvija skozi leta. Torej če se čustvom vse bolj izmikamo, jih potlačimo, se z njimi ne ukvarjamo ali pa smo pri reguliranju negativnih občutij manj uspešni, več imamo možnosti, da se na nove stresne situacije ali čustva odzivamo pretirano in intenzivneje. 

Ker negativna čustva in stres manj uspešno rešujemo, ta neprijetna občutja ostajajo v nas nepomirjena in se z vsako novo stresno situacijo krepijo in večajo. Mi pa imamo vse manj občutka moči in kontrole pri soočenju. Občutek napetosti, strahu in nemira se posledično veča, kar vpliva na naše misli. Zdi se, da se je vse težje umiriti, zato postanejo občutja vse intenzivnejša in razvije se anksioznost. 

Na razvoj pa lahko vplivajo tudi genetika, tip osebnosti in morda izkušnja travme v preteklosti, perfekcionizem, pretirana kritičnost in deloholizem. Tudi določena zdravila, zloraba alkohola in prepovedanih substanc. 

Kdaj se anksioznost potencira do občutkov panike? 

Panični občutek ali celo panični napad je rezultat zelo visoke in pretirane stopnje anksioznosti. Torej je panični občutek ali napad epizoda izjemno intenzivnega strahu, telesne napetosti in nemira, ki jih ne zmoremo umiriti ali uravnati. 

Posameznik ni več zmožen obvladovati svojih občutkov, zato ti postajajo silovitejši in intenzivnejši. Pojavi se tesnoba, torej pretiran strah, občutek nevarnosti in nepredvidljivosti. Za telo in psiho je to prenaporno, kar vodi do paničnega odziva ali paničnega napada. 

Zato je pomembno, da zmoremo prepoznati dejavnike,ki vodijo do anksioznosti, saj bomo le tako lahko primerno opremljeni z orodji, ki so nam lahko v pomoč in s katerimi se reguliramo ter pomirimo. S tem si vračamo občutek moči in nadzora, s čimer preprečimo, da bi anksioznost naraščala in se krepila. Namreč negativna občutja tako razrešujemo sproti in jih uspemo funkcionalno regulirati. 

Kako si lahko pomagamo sami? 

Pomembno in ključno je, če prepoznamo dejavnike, ki vodijo do anksioznosti, in dovoljenje, da čustva smemo raziskovati. Šele ko raziskujemo čustvene odzive in prepoznamo dejavnike, lahko pričnemo iskati rešitve, pričnemo skrbeti zase in postavljati meje na način, da poskrbimo za zadovoljevanje svojih potreb. 

S tem smo lahko vse bolj uspešni pri premagovanju stresa in zmoremo poskrbeti zase, kar nam vrača občutek zaupanja vase. Saj vemo, da imamo moč in vpliv na to, kar doživljamo, in na stresne situacije. 

Kdaj je dobro, da se obrnemo po pomoč strokovnjaka?

Ko sami nikakor ne zmoremo regulirati stresa, nam orodja za premagovanja anksioznosti niso v pomoč, ko anksioznost prične vplivati na vsakdanjo kakovost življenja in odnosov, povzroča težave doma in v službi ter opažamo, da si vse težje zaupamo, je čas, da se obrnemo na strokovnjaka za duševno zdravje. 

Ni treba, da bi trpeli in čakali, da bo minilo. Anksioznost in anksiozne motnje so ene najbolj rešljivih in obvladljivih. Zanje imamo zelo učinkovita orodja, pristope in rešitve. To dokazujejo tudi študije in potrjujejo, da se anksioznost da učinkovito obvladovati. Čeprav se nam zdi prav nasprotno, ko anksioznost doživljamo tudi sami. Obisk strokovnjaka je pomemben in ključen, saj bomo pričeli aktivno iskati rešitve in usmeritve, ki so lahko prvi koraki k vse boljšemu počutju in povrnitvi zadovoljstva.