Večina najstnikov se spopada s potencialnimi stresorji, ki bi se celo za mnoge odrasle zdeli zastrašujoči, vključno s:

- spremembo, od pubertete do spreminjanja odnosov s skupino prijateljev, z vrstniki in družino,

- pritisk, da je treba doseči dober akademski ali športni uspeh, da bi se kvalificirali za štipendije in se vpisali na fakulteto,

- družbeni mediji, ki pogosto spodbujajo primerjanje in tekmovanje in so velikokrat nerealni,

- večja ozaveščenost o politiki in svetovnih dogodkih, ki se pogosto zdijo strašljivi in brez nadzora.

Anksioznost ni vedno motnja, pravzaprav je eden od naravnih odzivov vašega telesa na stres. To je znano kot odziv na boj, beg ali zamrznitev. Pomaga vam preprečiti poškodbe v nevarnih situacijah.

Kljub temu skoraj ena tretjina najstnikov živi z anksiozno motnjo, poroča Nacionalni inštitut za duševno zdravje v Ameriki. Če se anksioznost pogosto pojavlja, lahko vsakodnevne naloge in odnosi postanejo bolj zahtevni in potencialno pomenijo anksiozno motnjo.

Zgodnji znaki anksioznosti 

Anksiozne motnje se pogosto pojavijo v otroštvu. Pravzaprav se diagnoza anksioznih motenj postavi enemu od petih otrok. Te motnje vključujejo:

- ločitveno anksiozno motnjo,

- generalizirano anksiozno motnjo,

- panične motnje,

- socialno anksiozno motnjo,

- posebne fobije,

- agorafobijo,

- selektivni mutizem.

Včasih se tesnoba v otroštvu nadaljuje v najstniških letih. Tesnoba v otroštvu se lahko kaže kot:

- nenaklonjenost hoditi v šolo,

- strah pred ločitvijo od skrbnikov,

- strah pred določenimi stvarmi, kot so tema ali pošasti,

- moten spanec,

- telesni simptomi, vključno z bolečinami v trebuhu ali prebavnimi težavami,

- več joka kot običajno,

- obotavljanje glede novih dejavnosti, športa ali iger,

- izbruhi jeze,

- zamrznitev ali molk.

Raziskava iz leta 2017 in raziskava iz leta 2018 sta ugotovili, da so naslednji dejavniki povezani z večjimi možnostmi za razvoj anksioznih motenj in drugih duševnih stanj pri predšolskih otrocih:

- stresno družinsko okolje,

- temperamenti z višjo stopnjo sramežljivosti ali strahu,

- težave z vrstniki ali ustrahovanje,

- velike spremembe, kot sta selitev in smrt družinskega člana.

Simptomi pri najstnikih

Anksioznost vpliva na vsakogar drugače. Pri najstnikih lahko se lahko izraža na naslednje načine:

Socialni umik

Razdražljivost

Perfekcionizem

Fizični simptomi (nespečnost, utrujenost, možganska megla, glavoboli)

Včasih anksioznost vodi v depresijo, lahko pa se pojavita tudi skupaj. Na primer, če vas tesnoba ločuje od prijateljev ali hobijev, lahko doživite občutke osamljenosti ali izgube, ki sčasoma prerastejo v depresijo. K depresiji lahko prispevajo tudi neuporabni mehanizmi za obvladovanje tesnobe, kot sta izogibanje sustancam in uživanje substanc.

Anksiozne motnje lahko povzročijo občutek težkega življenja, vendar so ozdravljive. Za najstnike, ki jih skrbi njihova tesnoba, je dobro, da se za podporo in pomoč pri naslednjih korakih obrnejo na odrasle, ki jim zaupajo.

Prvi korak k postavitvi diagnoze anksiozne motnje je običajno obisk primarnega zdravnika ali zdravstvenega delavca. Morda bodo želeli najprej izključiti kakršna koli zdravstvena stanja, ki lahko posnemajo simptome tesnobe, kot so težave s srcem ali elektrolitsko neravnovesje.

Zdravnik lahko tudi oceni, ali imate znake anksiozne motnje in vas napoti k strokovnjaku za duševno zdravje, kot sta terapevt ali psihiater.

Možnosti zdravljenja

Dve najpogostejši možnosti zdravljenja anksioznih motenj sta terapija in zdravila, vendar vam lahko pri obvladovanju simptomov pomagajo tudi alternativni pristopi k negi.

Vir: healthline