Ni razloga za preplah ...

Najverjetneje gre za stanje anksioznosti, ki ga doživlja kar 1 od 6 mladostnikov. Ena oseba od treh pa v življenju izkusi tesnobo. S teboj torej ni nič narobe in svoje zdravstveno in psihično stanje lahko kmalu popraviš.

Kako veš, da gre za anksioznost?

- pospešeno bitje srca,
- slabost v želodcu,
- potenje,
- tresenje,
- napetost mišic,
- hitra utrudljivost,
- težave s prebavo,
- oteženo dihanje,
- vrtoglavica,
- nespečnost,
- težave s koncentracijo,
- prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah,
- vznemirjenost,
- občutki ogroženosti, strahu in panike, 
- neprestane skrbi o stvareh, ki so ti pomembne,
- misli kot: ''Zmešalo se mi bo.'', ''Tega ne morem obvladovati''.

Kaj sploh so strahovi in anksiozna stanja, kdaj so običajna in kdaj potrebuješ posebno pozornost?

Ko nas je STRAH  je naša bojazen usmerjena v točno določen zunanji objekt ali situacijo. Ko občutimo ANKSIOZNOST pa navadno ne moremo določiti točno kaj je tisto, kar nam povzroča občutek tesnobe. Naš strah je torej nepojasnjen in zato nam vzbuja nelagoden občutek.

V kakšnih oblikah se lahko pojavi?

Panični napadi

Značilen je nenaden začetek, z intenzivnim naraščanjem simptomov tesnobe. Pojavijo se lahko simptomi, kot so povišan utrip, težave z dihanjem, vrtoglavica, pretirano znojenje, mišična napetost, izrazito močan strah, podivjan miselni toktunelski vid, potreba po begu ... Ponavadi traja od 3 do 4 minute, lahko pa tudi do pol ure.

Socialna anksioznost

Značilen je strah pred neznanimi ljudmi, pred javnim izpostavljanjem, strah pred osmešenjem in ponižanjem in ocenjevanjem s strani drugih.  Počutiš se lahko nesposobnega pri obvladovanju socialnih situacij, zato se jim začneš izogibati.

Generalizirana anksiozna motnja

Več mesecev lahko občutiš strah, izrazitejšo tesnobo in različne skrbi. Pretirano skrb lahko vzbujajo čisto vsakodnevne skrbi, kot so skrbi o zdravju, šoli, prijateljstvu, denarju ... Pojavi se lahko stalna utrujenost, razdražljivost, nervoza, nespečnost, dvom v svoje sposobnosti in v možne rešitve težav. Pri polovici primerov se potem pojavi tudi stanje depresije.

Fobije

Občutek strahu pred soočenjem z določeno situacijo. Strah te je lahko teme, odprtega prostora, višine, živali ... Kadar se soočiš s tem, lahko postaneš nervozen, paničen, prestrašen, se začneš potiti.

Post-travmatska stresna motnja

Če si bil/a priča določenem travmatskem dogodku, ki te je zaznamoval in pri katerem je bilo ogroženo tvoje življenje ali življenje bližnjega, lahko ta dogodek potem podoživljaš, pojavijo se lahko halucinacije in nočne more, ravno tako tesnoba in mnoge fiziološke reakcije. Prisotna je tudi depresija.

Obsesivno kompulzivna motnja – OKM

Pri tej motnji je značilno pretiravanje z določeno dejavnostjo, npr. pretirano umivanje rok, pospravljanje, štetje, preverjanje, preskakovanje ... S tem si zmanjšuješ in lajšaš občutek napetosti. Tudi tej motnji se v večih primerih lahko pridruži tudi depresija.

Kako se je znebiš?

Kot smo dejali, ni razloga za preplah, saj je anksioznost v kar 90 odstotkih ozdravljiva. Pomembno je, da te ni sram tega stanja in, da si priznaš, da je nekaj narobe. Šele takrat lahko začneš z izboljšanjem stanja. Če anksioznosti ne moreš rešiti z različnimi tehnikami (več gibanja, druženje s prijatelji, aktivnosti, ki te veselijo, izvajanje dihalnih vaj, poslušanje glasbe, sprehodi v naravi), in če anksioznost vztraja dalj časa, potem obišči osebnega zdravnika.

Zdravniki morajo namreč  izključiti nekatere druge vzroke, ki bi lahko vplivali na povečano tesnobnost, kot so bolezen ščitnice, bolezen nadledvične žleze ali druge bolezni. Izključiti je potrebno tudi stranske učinke nekaterih zdravil.

Kadar so vsi našteti razlogi izključeni, pa je najboljše zdravljenje kombinacija zdravil in psihoterapija.