Tisti, ki se znajdejo v razmerju z narcisom, se bodo spoprijeli s pomanjkanjem empatije, čustvene povezanosti in intimnosti. Velikokrat se bodo znašli v ognju očitkov, da jih skušajo nadzorovati in da jih dušijo. Čeprav bodo ti očitki v večini del narcisove popačene realnosti in načina, na katerega vidi ljudi in svet, pa je pomembno vedeti, da lahko vzorec nekoga, ki se nenehno znajde v razmerju z narcističnimi partnerji, kaže tudi na njegovo lastno nerazdelano čustveno ali osebnostno problematiko.

Kako prepoznati razmerje z narcisom?

Morda se intuitivno zdi, da je razmerje z nekom, ki ima narcistične karakteristike, lahko prepoznati, vendar velikokrat ni tako. Pri svojem psihoterapevtskem delu se nemalokrat soočam s klienti, ki k meni pridejo prepričani, da so oni tisti, ki so razlog težav v razmerju.

Ljudje, ki so v razmerju z narcisom, bodo narcistične karakteristike sicer videli, pri tem pa jih kot take ne bodo prepoznavali – kot da bi nasedli narcističnemu lažnemu jazu. Narcistične karakteristike lažnega jaza partnerji in drugi velikokrat prepoznajo kot samozavest, avtonomnost, misterioznost, neodvisnost, moč. Lažni jaz narcisom velikokrat omogoča prezenco moči in avtoritarnosti.

Narcizem, potreba po nadzoru ter strah pred kritiko

Potreba po nadzoru je pomemben kazalec razmerja z narcistično osebo. Seveda se nadzor kot simptom ne pojavlja zgolj pri narcizmu, je pa njegov pomemben kazalec.

Potreba narcisa po nadzorovanju izhaja predvsem iz tega, da želi nadzorovati tujo percepcijo lastnega lažnega jaza – torej kako ga ljudje vidijo, saj tako nadzoruje, kako vidi sebe. Sram, ki ga čuti pravi jaz, je prekrit z jezo, ki jo prekriva potreba po nadzoru. Ko nadzora ni, sta izpostavljena jeza in bes. Narcis bo tako potrebo po nadzoru prenesel tudi v razmerje s partnerjem.

Težave v razmerju lahko kažejo, da ste v razmerju z narcisom. Partner je po navadi tisti, ki prvi občuti težo takšnega razmerja, medtem ko narcis zavzame položaj »nihče me ne razume, le kaj je z ljudmi«. Narcis svojih težav in s tem svojega doprinosa k nefunkcionalnemu razmerju ne bo videl, dokler se sam ne zlomi. Šele takrat bo poiskal psihoterapevtsko pomoč, medtem ko bo, preden se to zgodi, o psihoterapiji verjetno prepričal vse, ki imajo težave z njim.

Narcis se boji intimnih in avtentičnih odnosov

Ker razvoj narcistične osebnostne motnje in narcistične strukture izvira iz izgube primarnega emocionalnega odnosa v otroštvu in ker je sam narcizem obramba pred novimi odnosi, ki bi lahko izzvali bolečino ranjenega pravega jaza, narcis v svojem bistvu ne želi in se otepa pravih, intimnih, brezpogojnih in emocionalno bogatih odnosov.

To še ne pomeni, da narcis odnosov ne bo imel. Lahko pa pomeni to, da bodo takšni odnosi brez emocionalne in empatične vezi in da bodo nastali predvsem z namenom zadovoljitve narcističnih idealov narcisovega lažnega jaza. Narcis si tako, če je eksibicionistične narave, poišče razmerje, v katerem bo oboževan ali pa, če je zaprte narave, razmerje, v katerem bo sij partnerja padal tudi po njem in ga s tem naredil domnevno pomembnejšega.

Odnos z narcisom ima t. i. »vklopi-izklopi« pridih, saj partner nikoli ne ve, pri čem je. Ta občutek je dejansko simptom pomanjkanja emocionalnega kontakta med osebama, saj lažni jaz stoji na poti. Partner tako na kognitivni ravni razmerje občuti kot nekaj krhkega in brez zaupanja. V primeru konfrontacije, se bo narcis po navadi odzval z jezo ali besom ali pa intelektualizacijo. Narcisi kritike ne sprejemajo dobro, saj jo dojemajo kot napad na njih kot osebe, zaradi česar se bodo nanjo pogosto prekomerno odzvali. Vse to lahko pri partnerju povzroči zmedenost in dvom o lastni presoji ter občutku.

Narcis tako izrablja odnose za dosego lastnih potreb po sijaju lažnega jaza ali kot vzvod, da ubeži občutkom zavrženosti, ki so bili v otroštvu del razloga za razvoj lažnega jaza. To je lahko tudi razlog za igro, v kateri narcis, če z odnosom ne bo zadovoljen, odnosa ne bo želel prekiniti sam, temveč bo partnerja »pripravil do tega, da odide«.

Partner, ki se pogosto znajde v odnosu z ljudmi narcističnih predispozicij, bo verjetno želel tudi sam ugotoviti, ali se sam spopada z motnjami jaza, in je to razlog za omenjeno privlačnost.

Narcis in potreba po svobodi

Percepcija svobode je za narcisa pomembna. Med odraščanjem ni imel zanj najpomembnejših emocionalnih odnosov s starši – predvsem z mamo– zato se bo na vse pretege trudil, da se kaj takega ne ponovi – da ne bo znova prizadet kot nekoč. Tako ostaja v odnosu s svojim lažnim jazom in lastno večvrednostjo in občutkom neomejene moči.

Prav tako, če je nekdo ignoriran kot otrok, ko izraža svojo »normalnost« in je zaznan ter priznan zgolj, ko izrazi svoj večvredni lažni jaz, bo kot odrasla oseba dojemal vsako normalnost kot lastno napako, in to velja tudi za »normalne« in običajne odnose in razmerja. Normalno je zanj dolgočasno, in da se z normalnostjo ne bi poistovetil, teži k svobodi tudi v odnosih.

Če ste se znašli v odnosu z narcisom ali imate vzorec takšnih odnosov, vedite, da boste narcisoidne osebe težko spremenili, saj sami ne vidijo težav. Ozrite se v lastne vzorce, ki vas vlečejo v takšna razmerja in poskusite te odpraviti .