A skupaj z drugimi dekleti s podobno izkušnjo se je odločila zaceliti svoje duševne rane in samo sebe dojemati drugače, kot jo vidi okolica. Prejšnje poletje se je tako udeležila poletnega kampa, ki ga je organizirala ameriška neprofitna organizacija Angel Faces (angelski obrazi), ki je namenjena podpori pri zdravljenju in okrevanju deklicam s hudimi oblikami iznakaženosti po poškodobah ali opeklinah.

V enotedenskem programu terapije Angel Faces prostovoljci in licencirani terapevti spodbudijo deklice k okrepitvi samopodbe, jim pomagajo zmanjšati simptome depresije in izboljšati kvaliteto življenja. Deklice se nato lažje soočijo z okolico in se naučijo bolj odprtega in pozitivnega življenja. ''Skupna lastnost vseh opečenih je občutek osamljenosti, pa čeprav imajo močno oporo doma,'' je pojasnila vodja programa Dana Kuhn iz inštituta za opekline v San Diegu. ''Ko enkrat greš na združenje preživelih, pa ta občutek osamljenosti v trenutku izgine.''

Ustanoviteljica Angel Faces Lesia Cartelli je prepričana, da je prvi korak k okrevanju, da se dekleta ne postavljajo več v pozicijo obrambe, ampak pomagajo ljudem, da razumejo njihovo situacijo. ''Ta dekleta po letih zbadanja razvijejo močno orožje. A ko bodo vstopile v sobo, bodo ljudje v vsakem primeru strmeli vanje – to je dejstvo. Najprej se morajo naučiti, da niso žrtve. Le tako lahko naučijo druge, kako naj z njimi ravnajo spoštljivo in z občutkom.'' Cartellijeva se je tega morala naučiti tudi sama, saj je pri devetih letih v eksploziji plina utrpela močne opekline, ki so prekrile 50 odstotkov njenega telesa. ''Po nesreči sem si morala izgraditi močan karakter in smisel za humor, sicer so si me hitro privoščili, vame strmeli ali me zavračali. Morala sem postati nekdo, ob katerem so se ljudje dobro počutili in morala sama premagati dejstvo, kako sem videti.''

Ker si je želela pomagati tudi drugim opečenim, je v San Diegu organizirala srečanja opečenih in po treh letih v programu doživela razodetje:

Takrat je dobila idejo za The Angel Faces zdravljenje, ki je skoncentrirano na duhovno in čustveno okrevanje po travmatični izkušnji teh deklic. Udeležila se ga je tudi 16-letna Zebonie Lopez, ki je bila sprva nad programom skeptična, a je bila nad svojo situacijo obupana, zato je poskusila. ''Niso nam govorili, kaj naj naredimo, a nam pokazali, kako naj se počutimo bolje. Tako smo se naučile,'' je povedala. Svetovalci so deklice povprašali po najslabši izkušnji, ki so jo doživele pri interakciji z drugimi. Zeboniejeva se svoje spominja kot včeraj. ''V šoli je mimo mene šel deček, in ko je videl moje brazgotine, je spačil obraz, češ kako se mu gabim. Nato si je obrisal roke z robčkom, kot da bi bila nalezljiva.'' Svetovalci so ji podali več možnosti, kako se odzvati na takšne opazke in skupaj so izbrali primerno. ''Pokazali so nam, kako pojasniti svojo dolgo zgodbo na kratko. Sama lahko rečem nekaj takega kot: ''Bila sem opečena v avtomobilski nesreči. Sedaj sem dobro. Hvala za skrb. Oseba bo odšla zadovoljna, ker pozna tvojo zgodbo in bo razumela, da si prijazna, nežna oseba in sam boš pridobil na samozavesti.''

Zeboniejeva se tako že veseli naslednjega kampa, kjer ima novi cilj – vaditi, kako se soočiti s strmljenjem ljudi. ''Vem, kaj storiti, a me je strah, da se bom sesula. Ko se bom vrnila na zdravljenje, se bom naučila še več in nato se bom sposobna soočiti tudi s tem. Če mi uspe enkrat, mi bo tudi naslednjih milijonkrat,'' je odločena.