Pozdravljeni!

Psihični in fizični simptomi, ki jih opisujete, so velikokrat pokazatelj naše notranje stiske, ki ni razrešena. Sicer bi bilo v vsakem primeru dobro, da pri zdravniku preverite, ali gre morda za organske vzroke. Po vsej verjetnosti pa gre za psihično stisko, katere sprožilec je verjetno bila ravno izguba službe in tudi sodelavke oz. prijateljice? Si predstavljam, da vas je izguba prizadela, kar je tudi normalen odziv na tak dogodek.

Moteči simptomi so ponavadi prvi pokazatelj naših nerazrešenih psihičnih in čustvenih vsebin. Opozarjajo na nevarnost in spodbujajo, naj glede tega nekaj ukrenemo. Gledano iz takšnega zornega kota, so simptomi naši prijatelji, saj delujejo kot opozorilna lučka na kontrolni plošči. Ponavadi so aktualni dogodki in stiske, ki jih ob njih doživljamo, povezani z našimi neprijetnimi, tudi travmatičnimi otroškimi izkušnjami. Na primer, za nekoga je lahko izguba službe in prijatelja dogodek, ki ne bo povzročil nobene stiske, vam in tudi še marsikateremu drugemu pa bi lahko odprl vrata do ran iz preteklosti. Potlačena čustva in pozabljeni spomini v nas vzbudijo odziv motečih simptomov.

Kot pravite, želite nasvet, kako si pomagati. Na to na žalost nimam enostavnega odgovora. Lahko bi vam navedel polno nasvetov, ki ste jih že slišali oz. prebrali: gibanje, meditacija, dihanje, tolažba drugih ipd. To so načini, ki nam pomagajo, da se umirimo, vendar globokih notranjih konfliktov in stisk s tem ne razrešimo. Predlagam vam, da poizkusite s poglobljeno obliko psihoterapije (npr. psihoanalitična psihoterapija), kjer boste s pomočjo strokovnjaka lažje prišli do potlačenih spominov in čustev ter jih tako imeli možnost tudi predelati. Psihoterapija je sicer tudi naporna pot, ki povzroča neprijetne občutke, vendar je, vsaj po mojem mnenju, to edina pot, ki ne samo zmanjša ali odstrani simptome, ampak na dolgi rok poveča psihično in čustveno notranjo stabilnost.

S prijaznimi pozdravi,

Miha Štrukelj, psihoanalitični  psihoterapevt