Kolikokrat ste v upanju, da vama bo tokrat zares uspelo, v odnosu izgubili sebe? Kolikokrat ste pod vplivom preteklih izkušenj nehote ponavljali stare vzorce? In kolikokrat ste spoznali, da odigravate prav tisto, kar se je dogajalo v vaši družini, ko ste bili majhni? Prtljaga preteklosti, ki negativno vpliva na naša razmerja, se kaže v obliki nerazrešenih medosebnih odnosov, nepredelanih čustev in neustreznih vzorcev vedenja.

Znaki, da na nas še vedno vpliva preteklost

1. Prehiter in nepremišljen skok v novo razmerje

Če je za vami še en neuspel poskus partnerske zveze, vi pa želite pred žalostjo, obupom in praznino na hitro pobegniti v drug odnos, morate stopiti korak nazaj. Skakanje iz zveze v zvezo pomeni le, da ne zmorete predelati težkih čutenj, ki so v vas, zato jih želite le prikriti z novo zaljubljenostjo. A vse tisto, česar nočete čutiti, je kljub vsemu še vedno v vas. Vsakemu koncu ljubezni mora slediti prebolevanje, a takšno s samim seboj in ne z instant tolažbo.

2. Vse pretekle partnerje druži skupni imenovalec

Če opažate, da so si bili vaši izbranci v vseh preteklih zvezah podobni, da se ponavljajo zgodbe, ki ne vodijo nikamor, in velikokrat izrečete stavek: „Ne morem verjeti, spet je isto kot z bivšim,“ je čas, da pri sebi naredite temeljito inventuro. Ker je življenje prekratko, da bi ga zapravljali v neosrečujočih zvezah, si najprej vzemite čas zase. Berite knjige, brskajte po sebi, najdite pomoč strokovnjaka, ki vam bo pomagal do tistih skritih kotičkov sebe, ki vam ne dovolijo zares živeti. Včasih so stvari veliko bolj obvladljive, kot si mislimo.

3. Zamrznjenost in strah pred izražanjem občutkov

Prihajate iz družine, kjer se občutkov ni izražalo? Vam je v odnosih z drugimi težko pokazati žalost, jezo in celo veselje? Morda ste bili nekoč ob nekem močnem čustvenem dogodku tako zelo ranjeni in zavrnjeni, da ste svoja čustva, vede ali ne, skrili pod ledeno skorjico. Upati si pokazati ranljivost je nekaj, kar je del partnerskega odnosa, zato je dobro, da vse blokade ozavestimo in predelamo.

4. Pričakovanja, da bo odnos zapolnil našo praznino

„Če se ne znamo imeti radi, nas tudi drugi ne morejo imeti,“ pravi znan pregovor, ki zelo drži. Ko v odnosih postavljamo sebe v ozadje, teptamo svoje potrebe in želimo prekomerno ugajati drugim, s tem v njihovih očeh le rušimo svojo vrednost. Nihče ne bo delal lepo z vami, če ne boste sami najprej dosegli stopnje samospoštovanja. Zlasti ženske pod vplivom romantičnih filmov velikokrat sanjarijo, da jim bo nekoč moški zapolnil praznino in osmislil življenje. Samo vi ste odgovorni za svojo srečo, in če boste pričakovali 'rešitev od zunaj', boste lahko čakali v neskončnost.

5. V krizi prehitro obupate, preizkušnje so pretežek zalogaj

„Kakovosten odnos se ne rodi brez poprejšnje krize,“ pravi Jung. Partnerski odnos ni konstanta, ampak nenehno valovanje. So dobri in slabi dnevi, obdobja miru in harmonije, pa tudi kriz in preizkušenj – tudi takšnih, ki postavijo odnos pod velik vprašaj. A vedeti je treba, da popolnih odnosov, ki jih ustvarjajo holywoodski filmi, ni, zato ni treba pakirati kovčkov že ob prvem konfliktu. Odnos ni nič drugega kot zavestna odločitev za osebo, s katero želimo živeti, kar obenem pomeni tudi razmejitev od vseh ostalih potencialnih partnerjev.

6. Biti z nekom le zaradi udobja in navade

Nekateri vztrajajo v zakonu ali odnosu, čeprav ljubezni, naklonjenosti in pozitivnih čustev ni več. Morda je čas prinesel preveč slabega ali pa je skupna rast krenila po svoje. Vztrajati v mrtvem odnosu le zato, ker se bojimo narediti korak naprej in ker nas je strah, kako se bomo znašli sami, kaj bodo rekli drugi, ali ker je tako enostavno najbolj udobno za vse, ni nikoli smiselno. V ljubezni ni polovičarstva, čustva so ali pa jih ni. Imejte se radi, prerezite spone, ki vas držijo v preteklosti, in si upajte naprej. Vse, kar potrebujete, je le pogum, jasna odločitev in zavedanje, da lahko samo en korak v neznano prinese toliko večjo srečo.

Vsak človek je dragocen unikat, vsak s svojo življenjsko zgodbo in pogledom na svet. Odnosi z drugimi lahko iz nas izvabijo vse mogoče – lahko pritisnejo na najbolj ranljive točke ali pa nas ponesejo do neslutenih višav. Ljubezen je zagotovo tista glavna začimba, ki dva drži skupaj, a potrebno je še nekaj več. Za srečo v ljubezni in življenju nasploh moramo predvsem najprej najti sebe. Se spoznati do te mere, da vemo, kje imamo svoje omejitve, največje potenciale in kaj si v življenju zares želimo. Ko se najdemo, čutimo izpolnjenost, mir in zadovoljstvo. Le tako privabimo v svoje življenje dogodke in ljudi, ob katerih vzajemno rastemo.