V življenju se je že vsakdo srečal z neprijetnimi in nevarnimi okoliščinami, ki so zahtevale povečano aktivnost naših možganov. Srčni utrip se poveča, mišice se prekrvavijo, preplavi nas adrenalin. V trenutku se moramo odločiti, kaj je najbolje za nas – boriti se ali zbežati? Gre za prastar preživetveni mehanizem oziroma odziv na nevarnost, ki je del vsakega človeka. A včasih se zgodi, da ta varovalni mehanizem aktivno deluje tudi takrat, ko posameznik ni v nevarnosti. Povzroči jo lahko že povsem vsakdanja okoliščina ali človek, telo takšnega posameznika pa se odzove pretirano, kar je na daljši rok zelo izčrpavajoče.

1. "Po ločitvi se mi je začelo dogajati, da svojega telesa ne obvladujem več. Kljub temu, da sem športnik in načeloma zdrav, se je vse skupaj začelo s tesnobnimi napadi sredi noči, ki so se večkrat pojavili čisto nepričakovano sredi dneva. Srce mi je divje razbijalo, tresel sem se, imel sem vrtoglavice. Ves čas sem bil miselno okupiran z ločitvijo – zakaj se je moralo zgoditi meni, kaj sem naredil narobe, kaj bo v prihodnosti. Ves čas me je navdajala krivda in blazna živčnost. Psihiater mi je dejal, da gre za anksioznost,"  nam je zaupal 49-letni Primož.

Preberite še: Tehnike sproščanja

Anksiozna motnja: Pri tej motnji je posameznik v stalni napetosti in pretirani zaskrbljenosti glede prihodnosti, bližnjih sorodnikov, službe ali zdravstvenega stanja. Skrbi se pojavljajo iznenada in brez posebnega vzroka. Običajni simptomi se kažejo kot težave v koncentraciji, potenje, sprememba apetita, nemirnost, slabost, glavoboli, napetost v mišicah ... Težave se izražajo tudi v času spanja, in se kažejo kot prebujanje, težko dihanje, razbijanje srca, drget … Anksioznost se velikokrat pojavi tudi znotraj stresnega obdobja ali težjega dogodka, ki zaznamuje posameznika.

2. "Za socialno fobijo trpim že precej časa, najhuje pa je na avtobusu, ko sem izpostavljena vsem pogledom ostalih potnikov. Ne znam opisati tega groznega neprijetnega občutka, ko bi kar zbežala nekam. Da ne govorimo o javnih nastopih, ki so zame misija nemogoče že od časa študentskih let. Verjetno bi ’padla skupaj’, če bi morala kaj povedati pred množico ljudi. Že če pomislim, da sem izpostavljena, mi je kar slabo," je svojo izkušnjo delila 32-letna Mija.

Socialna fobija: Neprijetni občutki (trema) so pred javnimi nastopi nekaj zelo pogostega in običajnega, ovira pa nastane, ko je strah tako velik, da vpliva na življenje posameznika. Pri socialni fobiji gre za pretiran strah pred izpostavljenostjo, pozornostjo in obsojanjem drugih. Poleg strahu pred nastopi se temu pridružujejo še na primer strah pred vstopom v lokal ali banko, večerja v restavraciji, pisanje pred drugimi, vožnja z mestnim avtobusom, druženje na zabavah ... Neprijetni občutki pri tovrstnih okoliščinah so tako neugodni, da se posameznik odloči, da se jim bo izogibal, kar lahko močno vpliva na njegovo uspešnost in delovanje v življenju.

3. "Bili v smo v pisarni, mene pa naenkrat preplavijo čudni občutki po vsem telesu – kot bi me najprej nekaj hotelo ohromiti. Postalo me je strah …Srce mi je začelo tako tolči, da sem mislil, da me bo kap! Dihal sem, kot da bi mi šlo za življenje, postal sem nemiren in odšel iz pisarne. Sodelavci niso vedeli, kaj mi je, jaz pa še manj. Tresel sem se in bil bled kot stena. Obisk zdravnika mi je nekaj tednov pozneje, ko sem doživel še eno takšno izkušnjo, potrdil, da imam panične napade," je razložil svoje težave 27-letni Urban.

Preberite še: Aksioznost

Panični napadi: Pri paničnih napadih gre za nenadne močne telesne senzacije, ki se zgodijo brez predhodnega opozorila in jih sprožijo različne življenjske okoliščine. Posameznik ima občutek, da je tik pred smrtjo, močan strah in telesne občutke pa doživlja kot neobvladljive. Pojavi se močno razbijanje srce, lovljenje sape, vrtoglavica, občutek nemoči. Zaradi strahu pred ponovnimi napadi se začnejo takšni posamezniki izogibati prostorom in situacijam, kjer nimajo nadzora oziroma od koder ne bi mogli zbežati.

4. "Samo enkrat sem letela in nikoli več. Med letom sem doživela blazen strah, ki bi ga najlažje opisala kot izjemno tesnobni občutek, da ne morem zbežati nikamor. Počutila sem se nemočno, utesnjeno, začelo me je dušiti. Če pomislim, da bi še kdaj morala na letalo, … ne, niti slučajno. Na ta račun sem se pač odpovedala vsem dopustom v oddaljenih krajih, a je vredno," je svojo izkušnjo opisala 44-letna Urška.

Specifične fobije: Pri specifičnih fobijah gre za intenziven strah pred situacijo ali objektom – na primer: strah pred letenjem, strah pred vožnjo v dvigalu, strah pred kačami … Ker gre običajno za okoliščine, ki ne vplivajo ravno na delovanje v vsakdanjem življenju, se večina takšnih posameznikov le izogne vsemu temu, kar povzroča težave. Izjema so težje fobije, kot je agorafobija (strah pred odprtimi prostori).

Če ste se v katerih od naštetih opisov prepoznali in čutite, da tudi sami trpite, se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom, ki bo ustrezno ukrepal. Nič ni hujšega kot to, da imamo vse mehanizme za obvladovanje svojega življenja, pa jih ne znamo uporabiti.

Preberite še: Občutite trenutke tesnobe? Premagajte jih ...