Po knjigi Odkrivanje psihologije Don Hockenburyja in Sandre E. Hockenbury je čustvo zapleteno psihološko stanje, ki vključuje tri različne komponente: subjektivno izkušnjo, fiziološki odziv ter vedenjski ali ekspresivni odziv. Poleg opredeljevanja, kaj so čustva, so raziskovalci v preteklosti poskušali prepoznati in razvrstiti tudi različne vrste čustev. Opisi in vpogledi so se sčasoma spremenili. 

Leta 1972 je psiholog Paul Eckman dejal, da obstaja šest osnovnih čustev, ki so univerzalna v vseh človeških kulturah. To so strah, gnus, jeza, presenečenje, sreča in žalost. V osemdesetih letih je Robert Plutchik predstavil še en sistem klasifikacije čustev, znan kot 'kolo čustev'. Ta model je pokazal, kako se lahko različna čustva kombinirajo in 'mešajo'. 

Leta 1999 je Eckman svoj seznam razširil na številna druga osnovna čustva, vključno s sramoto, vznemirjenjem, prezirom, sramom, ponosom, zadovoljstvom in zabavo. Plutchik je predlagal osem osnovnih čustvenih dimenzij in definiral tudi nasprotja: sreča proti žalosti, jeza proti strahu, zaupanje proti gnusu in presenečenje proti pričakovanju. Ta čustva lahko nato združimo za ustvarjanje drugih; denimo sreča + pričakovanje = navdušenje.

Ključni elementi čustev

Da bi lažje razumeli, kaj so čustva, se osredotočimo na njihove tri ključne elemente, znane kot subjektivna izkušnja, fiziološki odziv in vedenjski odziv.

Subjektivna izkušnja

Medtem ko strokovnjaki menijo, da obstajajo številna osnovna univerzalna čustva, ki jih doživljajo ljudje po vsem svetu, ne glede na ozadje ali kulturo, raziskovalci tudi menijo, da je doživljanje čustev lahko zelo subjektivno. Razmislimo na primer o jezi. Je vsa jeza enaka? Vaša lastna izkušnja se lahko giblje od blage sitnosti do slepega besa. Prav tako ne doživimo vedno čistih oblik vsakega čustva. Mešana čustva ob različnih dogodkih ali situacijah v našem življenju so pogosta. Ko se soočate z začetkom nove zaposlitve, se lahko počutite navdušeni, hkrati pa ste nervozni. Poroka ali rojstvo otroka lahko zaznamujejo najrazličnejša čustva, od veselja do tesnobe. Ta čustva se lahko pojavijo istočasno ali pa jih občutite drugega za drugim.

Fiziološki odziv

Vas je že kdaj bolel želodec od čiste tesnobe in skrbi ali pa vam je srce razbijalo od strahu? Potem veste, da imajo čustva lahko močne fiziološke reakcije. Številne fiziološke odzive, ki jih doživite med čustvom, na primer potne dlani ali pospešen srčni utrip, ureja simpatični živčni sistem, veja avtonomnega živčnega sistema. Avtonomni živčni sistem nadzoruje neprostovoljne odzive telesa, kot sta pretok krvi in ​​prebavni sistem. Simpatični živčni sistem je zadolžen za nadzor telesnih bojnih ali bežnih reakcij. 

Ko se telo sooča z grožnjo, realno ali pa namišljeno, ti odzivi samodejno pripravijo naše telo, da 'pobegne' ali pa zgolj želi zbežati pred nevarnostjo ali pa se pripravi na soočenje z grožnjo. Medtem ko so se zgodnje študije fiziologije čustev ponavadi osredotočale na te avtonomne odzive, so novejše raziskave usmerile fokus v vlogo možganov pri čustvih. Pregledi možganov so pokazali, da ima amigdala, del limbičnega sistema, pomembno vlogo zlasti pri čustvovanju in strahu.

Vedenjski odziv

Končna komponenta je morda tista, ki jo najbolj poznate - dejanski izraz čustev. Veliko časa porabimo za tolmačenje čustvenih izrazov ljudi okoli nas. Naša sposobnost natančnega razumevanja teh izrazov je vezana na tisto, kar psihologi imenujejo čustvena inteligenca, ti izrazi pa igrajo pomembno vlogo v naši celotni telesni govorici. Raziskave kažejo, da so številni izrazi univerzalni, na primer nasmeh, ki kaže na srečo, ali pa mrščenje, ki kaže žalost. Družbeno kulturne norme igrajo pomembno vlogo pri izražanju in razlagi čustev - določene kulture so izražanju čustev bolj naklonjene, druge manj. 

Povzeto po Verywellmind