Drago Švajger, mag. zakonske in družinske terapije, psihoterapevt: "Ko je ogrožen naš dom, imetje, čustvena in fizična varnost, kot smo to doživeli sedaj v času katastrofalnih poplav, potem se v nas prebudijo strah, negotovost, panika, zaskrbljenost. Doživimo šok. Tudi čustveno travmo. To je za nas pretežko zdržati in doživljati, zato tudi občutja težje pomirimo." Več o tem pa si lahko preberete v nadaljevanju. 

Marsikdo se v teh časih sooča z občutki strahu, panike in zaskrbljenosti, ampak to je v tem obdobju povsem normalno. Kaj se pravzaprav dogaja z nami?

Doživeli smo nekaj hudega in nenadoma zato možgani posledično, da bi nas obvarovali, aktivirajo tako imenovani varovalni mehanizem "beg, boj ali zamrznitev". 

Gre za preživitveni odziv, da lahko poskrbimo zase in svojo varnost, tako bivanjsko kot psihološko. Zato lahko čutimo intenzivne čustvene in fizične odzive, kot so razbijanje srca, strah, paniko, tesnobo, obup, nemoč, jezo in tudi povsem čustveno otopelost. 

Gre za normalen odziv, saj ob taki naravni katastrofi ne moremo ostati ravnodušni. Zato je s temi občutji težko zdržati in najti uspešno regulacijo. V takih trenutkih največ doprinese in pomaga pomoč sočloveka, empatija, sočutje, solidarnost in izkazana medsebojna skrb, pomoč in seveda občutek varnosti, ki ga dajemo drug drugemu. Takega šoka, travme namreč ni lahko kar tako pomiriti in pozabiti. 

Šele ko je zagotovljena naša varnost, tako fizična kot psihološka, se prične tudi predelava te boleče izkušnje, ki pa traja nekaj časa in v več fazah. Zato lahko posamezniki podoživljajo situacijo in se jim vračajo težki spomini še veliko let. Pri tem je res pomembna podpora bližnjih, varen prostor, kjer o svoji stiski lahko govorimo in ubesedimo, kar doživljamo. Tudi pri tem potrebujemo dovoljenje, da o tem lahko govorimo, in sogovornika, ki nas sliši ter posluša. 

Zakaj je pomembno, da neprijetnih čustev ne potlačimo, ampak si jih dovolimo?

Čustva in čustveni dražljaji so naši naravni odzivi na svet okoli nas in na stvari, ki se nam v teku dneva dogajajo. Obstaja tako kar nekaj različnih vrst čustev in doživljanj, ki se nam prebujajo skozi dan in smo zaradi njih v različnih procesih, ki pa posledično vplivajo na to, kar mislimo, kako komuniciramo, sprejemamo odločitve, stopamo v odnose, gradimo partnerstvo, vzgajamo otroke, opravljamo službene obveznosti, skrbimo zase, uresničujemo svoje potrebe, zasledujemo cilje itd. 

Ko torej čustva potlačimo in se z njimi ne soočimo, si s tem odvzamemo možnost, da bi dobili vpogled v to, kaj se resnično dogaja. S tem si onemogočimo raziskovanje vseh možnosti, s katerimi bi lahko občutja regulirali ter iskali rešitve. Posledica tega je, da so čustva sicer odmaknjena, potlačena, vendar ostajajo v telesnem spominu, kar pomeni, da imajo na nas še zmeraj vpliv in vplivajo na to, kako delujemo, mislimo, čustvujemo in komuniciramo. 

Potlačena čustva pa imajo na nas še poseben vpliv, ko smo ranljivi. Takrat ranljivost čutimo kot znak šibkosti, zato negativna čustva doživljamo intenzivneje in nam odvzemajo občutek moči. 

Zdi se, da nimamo pravih orodij, s katerimi bi si lahko pomagali. Posledično se naša negativna čustva krepijo, kar lahko vodi do občutkov anksioznosti, obupa, depresije, jeze, sramu, zamer, impulzivno odreagiramo ter ne zmoremo uspešno razreševati konfliktov itd. 

Kako se lahko temu izognemo? 

Da bi se temu izognili in nam čustev ne bi bilo potrebno tlačiti, je potrebno zavedanje tega, kar čutimo. Šele ko čustva ozavestimo in si jih dovolimo čutiti, si vračamo občutek varnosti, torej čustva nam niso več grožnja. S tem prevzemamo nadzor nad tem, kaj doživljamo in čutimo. Pričnemo se zavedati, kaj doživljamo, in vse bolj prihajamo do možnih orodij za regulacijo in rešitev. S tem čustva pričnejo dobivati smisel, so naša pot osebne rasti in se jih ne bojimo. V nas se vrača občutek nadzora in moči. 

V stresnih situacijah in težavah tako vse lažje najdemo rešitve in jih uspešno razrešujemo. Čustva imamo tako pod nadzorom, se z njimi zmoremo soočati in ostajamo v stiku s svojo močjo. Kar vpliva na zadovoljstvo s samim s seboj, krepi se samozaupanje, samozavest in se nam vrača kvaliteta odnosov. 

Kakšni so učinkoviti načini, da obvladujemo svoja neprijetna čustva, da nas ne preplavijo, oziroma kako jih lahko ublažimo?

Učinkovita regulacija čustev nam pomaga vzdrževati kvaliteto vsakdanjega življenja. Zmoremo se zrelo in učinkovito soočati z izzivi, težavami in stresorji.  Pri tem nam lahko pomaga zavedanje, da so vsa čustva minljiva, čustva namreč pridejo in grejo. Ne pomenijo prav nič stalnega. Že ta korak lahko prepreči, da bi nas čustva pričela preplavljati in postajati intenzivnejša. 

V naslednjem koraku je pomembno, če razumemo, da imajo čustva določeno sporočilo. Torej jih moramo poskušati razumeti, zakaj se prav to čustvo prebuja, kaj jih povzroča in vzdržuje. Na ta način lahko skrbimo zase, svoje potrebe in pričnemo postavljati meje, s katerimi poskrbimo za kvaliteto odnosov s sabo in drugimi. 

To nam vrača občutek zaupanja vase, notranje moči, zato tudi v sebi čutimo dovolj varnosti. Ta varnost omogoča raziskovanje vsega, kar nam je v pomoč, ko pride do stresa in težav. Negativna čustva posledično lažje razumemo, jih sprejmemo in jih pomirimo, saj smo do njih tolerantnejši. 

Bolj kot zmoremo zase poskrbeti, bolje se soočamo tudi s stresom in tako negativna čustva manj intenzivno doživljamo. V razreševanju negativnih doživljanj postajamo čvrstejši, učinkoviteje se soočamo z izzivi in težavami. Zato je pomembna vsakodnevna rutina, ki nam vrača moč, pomiritev in zadovoljstvo. S tem se negativnih doživljanj in čustev ne ustrašimo in jih vse lažje premagujemo.