Čeprav se bo ob zadnjem stavku marsikdo spraševal, zakaj je treba pogledati vase, če je težava v drugem, je odgovor jasen. Odnos vedno sooblikujeta dva posameznika, ki kreirata svojevrstno dinamiko. V ljubezni se ne privlačimo po naključju, ampak se za tem skrivajo številni nezavedni mehanizmi, med katerimi so tudi najzgodnejše izkušnje v družini. Pri tem velja razmisliti, v kakšni družinskem okolju smo odraščali, kakšno je bilo vzdušje, ali so starši znali poskrbeti za naše čustvene potrebe in kako odprti so bili naši odnosi. Razmerja s čustveno nedostopnimi moškimi so pogosto samo odsev naših izkušenj s starši, ki so v nas morda pustile določene čustvene vrzeli. 

Te vrzeli skušamo v odraslosti zapolniti, a ob čustveno nedostopnem partnerju je to preprosto nemogoče, saj jih samo še dodatno prebuja in morda celo poglablja. Če smo se denimo ob starših pogosto počutili spregledane, nerazumljene, neljubljene, osamljene ter nevredne pozornosti in ljubezni, nam bo podobna občutja zelo verjetno vzbujal tudi partner. Morda bo čustveno hladen, ne bo želel telesne ali čustvene bližine ter bo vztrajal pri ohranjanju pretirane neodvisnosti in svobode. Morda se ne bo želel resneje zavezati ali pa bo z eno nogo vedno zunaj razmerja. V takšnem odnosu se lahko sprašujemo: “Zakaj se mi vedno odmika? Bova v odnosu sploh kdaj napredovala? Počutim se, kot da me nima rad. Tako hladen je, mu nisem več všeč? Nikoli ne pokaže čustev, počutim se osamljeno. Želim si resnega razmerja, on pa se nikamor ne premakne in vzdržuje varno razdaljo. Počutim se, kot bi hodila z robotom.” Če imamo za seboj številne neuspele partnerske zveze, katerih skupni imenovalec je bil nedostopen moški, ki se v razmerju ni želel čustveno predati in ustvariti pristne intime, moramo torej težavo začeti reševati pri sebi. 

Kaj se dogaja v čustveno nedostopnih partnerjih? 

Zelo pomembno je razumeti, kaj tiči za partnerjevo čustveno nedostopnostjo. Eden od pogostih vzrokov so negativne izkušnje iz otroštva. Odraščanje v družini, v kateri so prevladovali agresija, občutek neobvladljivosti, kaos in nasilje, lahko privede do obrambnega mehanizma, pri čemer se posameznik zapre sam vase in se tako zaščiti pred bolečimi občutki. Druga možnost je odraščanje v družini, v kateri je bilo odprto izražanje čustev nedovoljeno ali pa so bila čustva znak šibkosti in posmeha. V takšnih primerih se otrok nauči, da je čustva bolje potlačiti v sebi, intimnost pa začne povezovati z negativno izkušnjo. Eden od tovrstnih dejavnikov so tudi pretekle izrazito negativne izkušnje v partnerstvu, v katerih je bil posameznik močno prizadet. Morda je bil priča tudi nezdravemu odnosu med starši, zato je razvili prepričanje, da so odnosi nekaj slabega. Še eden od ne tako zelo redkih scenarijev je, da nekoga preprosto srečamo ob nepravem času, ko (še) ni pripravljen  na resno zvezo. Morda je šele pred kratkim zaključil razmerje, zato še ni pripravljen na nov odnos. V tem primeru bo potreboval nekaj časa, preden se bo lahko predal in posvetil novemu.

Zakaj privlačim čustveno nedostopne partnerje? 

Razlogov, zakaj vedno znova pristanemo v odnosih, v katerih partner ne zmore ali ne zna uresničiti naših čustvenih potreb in se izogiba pristni intimi, je precej. Pomembno vlogo lahko igra slog navezanosti, ki se oblikuje na podlagi odnosov s starši ali pomembnimi drugimi v prvih letih življenja. Ta interakcija je ključni okvir za razumevanje in oblikovanje odnosov v odraslosti. Slog navezanosti ostaja vse življenje dokaj stabilen, vendar ga je mogoče spreminjati z izkušnjo zdravega odnosa ali terapijo. Nezdravo navezani posamezniki imajo pogosto težave v odraslih odnosih, kar se lahko kaže tudi kot vstopanje v nefunkcionalne odnose, v katerih je partner čustveno nedosegljiv. Drugi razlog, zakaj se nam takšna razmerja ponavljajo, je lahko tudi ta, da nimamo stika s svojimi čustvi. Če se borimo s slabo samopodobo ter občutki neprimernosti in nevrednosti, smo tudi v intimnih odnosih  težko pristni in ranljivi.

Dejstvo je, da čustveno nedostopnih partnerjev ne izbiramo, ker bi tako želeli, ampak gre za nezaveden proces, oblikovan na podlagi zelo globoko zakoreninjenih vzorcev in prepričanj. Če se želimo izviti iz primeža preteklosti, je pomembno ugotoviti, od kod izvira naša potreba po takšnih partnerjih. Odnosi nam lahko služijo kot ogledalo dogajanja v nas, in če želimo prekiniti nefunkcionalne vzorce, se moramo najprej soočiti z bolečinami iz preteklosti. Vsi vemo, da lahko spreminjamo le sebe, in ko se soočimo z vsem, kar nevede nosimo v sebi, pomembno vplivamo na kakovost življenja, k čemur pa sodi tudi oblikovanje zdravih in izpolnjenih odnosov z drugimi. 

Vir: MyOnlineTherapy