Običajno je izrazita potreba po ugajanju in skrbi za druge globoko zakoreninjena v strahu pred zavrnjenostjo ali v strahu pred neuspehom. Strah pred zavrnjenostjo je temeljni občutek, »da če ne naredim vsega za to osebo, bo odšla in me ne bo več želela ob sebi.« Ta strah lahko izvira iz najzgodnejših odnosov, v katerih sta bila ljubezen in pozornost pogojevana – npr.: »Če ne boš naredil tega, te ne bom imela rada.« Povezan je torej z zavrnjenostjo, zapuščenostjo, spregledanostjo s strani staršev ali druge pomembne osebe. Strah pred neuspehom pa lahko izhaja iz zgodnjih izkušenj kaznovanja za najmanjše napake. Posameznik, ki je imel zelo kritične starše, lahko razvije način vedenja, ki bo ljudem zelo všečen, s čimer bo poskrbel, da ga bodo imeli radi v svoji bližini. 

Kaj je za takšne osebe značilno? Preokupirani so s tem, kaj drugi mislijo ali čutijo ob njih. Bojijo se reči ’ne’ oz. postavljati zdrave razmejitve v odnosih. Hrepenijo po potrditvi in pohvali. Pogosto obtičijo v odnosih, kjer so izkoriščani in kjer več dajo, kot dobijo. Preobremenjeni so zaradi pretiranega občutka odgovornosti za vse okoli sebe. Zanemarjajo lastne potrebe, zato so velikokrat izčrpani, izgoreli, nezadovoljni. Vedno se postavijo v čevlje drugih, a le redko pokažejo sočutje do sebe. Zelo dobro znajo poskrbeti za druge. Intuitivno vedo, kaj ljudje okoli njih mislijo, čutijo in potrebujejo. Imajo zelo močno delovno etiko. Pogosto veljajo za nepogrešljive. 

Kaj vse je očem nevidno? Ljudje, ki želijo pretirano ugajati drugim, imajo slabo samopodobo, močno potrebo po nadzoru, pogosto so perfekcionisti.

5 značilnosti oseb, ki želijo  pretirano ugajati

→ Zanemarjanje sebe: Posameznik z izrazito željo po ugajanju drugim posveča zelo malo ali skoraj nič časa skrbi zase. Svoje potrebe in želje potlači in si prizadeva, da so ljudje okoli njega čim bolj zadovoljni. Zaradi tega je pogosteje nagnjen k zdravstvenim težavam. Imeti življenjsko držo, ki postavlja pomembnost drugih na visoko mesto, ni vedno slaba stvar, a je pri tem treba upoštevati ravnovesje. Vsi vemo, da je skrb zase ključnega pomena, če želimo v življenju ohranjati in vzpostavljati kakovostne odnose z drugimi. 

→ Pretvarjanje pred drugimi: Vljudno poslušanje mnenja drugih, tudi če se z njimi ne strinjamo, je pozitivna socialna veščina. Toda pretvarjanje, da se z njimi strinjamo le zato, da bi nas imeli raje in da bi bili bolj priljubljeni, sčasoma privede do vedenja, ki je v nasprotju z lastnimi vrednotami. V takšnem primeru drugi nikoli ne morejo zares vedeti, kdo smo v resnici. 

→ Odgovornost: Za takšne ljudi je značilen občutek odgovornosti za počutje drugih. Koristno je zavedanje, kako naše vedenje vpliva na ljudi okoli nas. Napačno pa je prepričanje, da imamo moč in odgovornost osrečiti vsakogar. Nikogar ne moremo prisiliti v to, da bi mu bili všeč. Njegova pravica je, da nas dojema tako, kot sam čuti. Vsak posameznik je odgovoren za svoja čustva in občutke.

→ Opravičevanje: Nekateri ljudje se opravičujejo za vsako najmanjšo stvar, ne glede na to, ali je to povezano s pretiranim obtoževanjem sebe ali s krivdo, ki jim jo zbujajo drugi. Nikoli se ne opravičujte za to, kar ste in kar mislite, da je prav. 

→ Pasivna agresija in zamere: Ljudje, ki so vedno nasmejani in pripravljeni pomagati, imajo v večini primerov potlačeno jezo, ki si je ne dovolijo začutiti. Lahko pa jezo izražajo potiho oz. na pasiven način skozi cinične pripombe, sarkastične šale in na pol storjene usluge. 

→ Postavljanje razmejitev: Veliko ljudi ima težave s postavljanjem mej v odnosih. Najbolj znana je zagotovo beseda ’ne’, ki predstavlja tudi neke vrste zavrnitev. A če želimo sebi in odnosom z drugimi dobro, se moramo vzljubiti in se ograditi od vsega, kar ni v skladu z našimi prepričanji in vrednotami. Saj veste, kako pravijo. Če sami ne znamo poskrbeti zase – kdo bo? 

Vir: Are you a people pleaser? PsychologyToday