Pogosto napačno razumljen izraz se torej nanaša na vse, kar lahko negativnega pripišemo ženski v odnosih z moškimi. Če ženska prezgodaj vstopi v spolnost, če ima rada veliko starejše moške, če je v odnosih nefunkcionalna, če se boji moških, če išče pomiritev v odnosih, če v postelji partnerja kliče ’očka’ … Možnosti je veliko, a resnica izraza ’dady issues’ je samo ena. Tovrsten izraz ni uraden medicinski izraz in ga tudi ne moremo najti v Diagnostičnemu priročniku duševnih motenj, kar tudi pojasni veliko zmedo in številne napačne razlage. 

Veliko bolj pa je na področju psihologije osebnosti znan izraz ’očetovski kompleks’, ki ga je skoval sloviti psihoanalitik Sigmund Freud. Opisuje pa osebo, ki jo vodijo nezavedne asociacije in impulzi, ki so posledica nezdravih odnosov z očetom. Freud je sprva verjel, da to prizadene samo moške, toda drugi psihoanalitiki so bili drugačnega mnenja. Carl Jung je pomagal razširiti njegovo uporabo na moške in ženske. 

V kontekstu osebnih odnosov lahko rečemo, da izraz ’daddy issues’ ali ’očetovski kompleks’ temelji na Freudovi skovanki, danes pa se uporablja predvsem kot negativni deskriptor, namenjen predvsem ženskam. Nesporno dejstvo pa je, da so tovrstne težave prisotne pri obeh spolih, le da se izražajo na drugačne načine. Moški z ’očetovskim kompleksom’ se navadno borijo za odobravanje, potrditve in lastno vrednost, ženske pa hrepenijo po zaščiti, varnosti in potrditvi. 

Ko očeta ni ali pa ga je preveč (samo ženski vidik)

Prava razlaga naj bi bila, da izraz v resnici opisuje žensko, ki ima nezdravo povezanost z očetom. Ta se lahko nanaša na pomanjkanje očetovske figure v najpomembnejših letih razvoja, bodisi zaradi njegove čustvene bodisi fizične odsotnosti. Takšni očetje so bili vedno odsotni zaradi dela, službenih poti ali pa je bila odsotnost samo čustvena, kot pri npr. zasvojenih. Lahko gre tudi za očeta, ki je izvajal v družini čustveno, fizično ali spolno nasilje. Omeniti velja tudi posebno vez med očetom in hčerko, ki je nastala zaradi čustveno ali fizično odsotne matere. Takšna nezdrava navezanost se lahko nadaljuje tudi v odraslost. Na splošno ’očetovski kompleks’ pomeni nerazrešene čustvene vezi in težave z očetom, ki izhajajo iz zgodnjih let življenja, pri čemer se znana vedenja in občutki ponovijo v intimnih odnosih. 

Kako se izražajo težave takšnih žensk? 

Takšne ženske se lahko varneje počutijo v zvezah s starejšimi moškimi, v katerih iščejo nadomestek očeta. Nezavedno ali zavedno hrepenijo po ljubezni, ki je s strani očeta nikoli niso imele, ali pa je je bilo premalo. V takšnih primerih pogosto iščejo finančno dobro stoječe moške, za katere menijo, da lahko skrbijo zanje. Nasproten vidik pa je pretirana (nezdrava) navezanost na očeta. Če je bila ženska ’očetova princeska’ morda skuša najti partnerja, ki jo bo častil in oboževal – kot nekoč oče. Ker običajno tega ne dobi, pogosto menjava partnerje in skače iz zveze v zvezo. 

Če mala deklica ni bila vzgajana v doslednem in ljubečem okolju, bo imela morda v odnosih tudi težave z ljubosumjem, posesivnostjo in tesnobo. Zaradi strahu pred zapuščenostjo bo nenehno zaskrbljena in sumničava, ali jo partner vara, kje hodi in ali bo ostala sama, česar jo je najbolj strah. V takšnih primerih je prisotna nenasitna želja po ljubezni, pozornosti, zato pretirano išče potrditve in naklonjenost. 

Premagovanje ’očetovskega’ kompleksa s terapijo

Čeprav svoje preteklosti ne moremo spremeniti, lahko spremenimo pogled na otroštvo in sebe. Najboljši način za premagovanje očetovega kompleksa je terapija. Terapevt lahko pomaga razumeti osnovni vzrok ponavljajočih čustev in vedenja, približati pretekle izkušnje in spremeniti trenutne miselne ter vedenjske vzorce. 

Viri: PsychCentral / HealthLine / VeryWellMind