Prevelika telesna teža je lahko posledica kopičenja maščobnega ali nemaščobnega tkiva (kosti in mišice). V zdravstveni stroki se za opredelitev debelosti najpogosteje uporabljajo naslednja merila:

Debelost:

> 120 odstotkov povprečne teže z določeno višino,
> 90 odstotkov teže za določeno višino,
> 85 odstotkov povprečne debeline kožne gube nad tricepsom,
> 90 odstotkov BMI (indeks telesne mase) (kg/m2)

Ekstremna debelost (superdebelost):

> 140 odstotkov povprečne teže za določeno višino,
>  95 odstotkov teže za določeno višino,
>  95odstotkov povprečne debeline kožne gube nad tricepsom,
> 95 odstotkov BMI (kg/m2)

Katere bolezenske težave povzroča debelost?

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši odstranljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Pri odraslih je povezana s pogostejšim pojavljanjem hipertenzije, sladkorne bolezni tipa II, hiperlipidemij, koronarne bolezni, ishemičnega cerebrovaskularnega inzulta, srčnega popuščanja, nekaterimi vrstami raka, boleznimi žolčnika, degenerativnimi boleznimi sklepov in z večjo umrljivostjo zaradi koronarne bolezni in večjo celotno umrljivostjo. Debelost v otroštvu in adolescenci povečuje ogroženost pred debelostjo v odrasli dobi, povezana pa je tudi z zgodnejšo umrljivostjo in obolevnostjo predvsem na račun koronarne bolezni srca. Zato je preprečevanje in zdravljenje debelosti pri otrocih in adolescentih še pomembnejši ukrep za preprečevanje bolezni v odrasli dobi. Veliko debelih otrok in mladostnikov namreč ostane debelih tudi v odrasli dobi. Škodljive posledice debelosti na telo so vidne čez leta.

Kako debelost vpliva na samopodobo posameznika?

Že v otroštvu, še posebno v mladostniškem obdobju, je debelost povezana z mnogimi psihosocialnimi težavami. Telo in duševnost predstavljata medsebojno povezano celoto, ki ni le funkcionalna, ampak ima tudi psihološko in socialno razsežnost. Za vsakega človeka je pomembna njegova telesna podoba, na njeni podlagi se razvija samovrednotenje in samospoštovanje. Mladostnik ima zaradi debelosti slabo predstavo o sebi. Zaradi svoje zunanjosti se izogiba družbi vrstnikov, čuti se osamljenega in odrinjenega. V času, ko je še kako važna lastna podoba, ki naj bi bila po strogih merilih vitka, športna postava in dinamična, tekmovalna osebnost, je debelost lahko zelo moteča za zdrav duševni in socialni razvoj.

Zakaj nekdo postane debel?

Tako pri debelosti kot pri drugih motnjah hranjenja običajno ne moremo najti enega samega razloga za nastanek, ampak se mnogo dejavnikov – od bioloških, prehranjevalnih navad do odnosov v družini in psiholoških dejavnikov, socialnega okolja, prepleta med seboj. Pri odpravljanju motenj hranjenja ne glede na vzroke je treba poskrbeti za ustrezno razmerje med vneseno hrano in porabljeno energijo z aktivnostjo. Zavedati pa se je treba, da ima hrana tudi globok psihološki pomeni, saj se povezuje s čustveno zadoščenostjo in občutjem sprejetosti. Že pri dojenčku sprejemanje hrane ne pomeni le potešitve občutka lakote, ampak mu daje občutek sprejetosti, varnosti. Hrana lahko postane otroku nadomestek za čustva bližnjih, če je zanje prikrajšan.

Zakaj so številne diete za ljudi neučinkovite?

Žal je velika večina programov hujšanja dolgoročno neuspešnih. Shujševalne diete brez spremenjenega načina življenja so neučinkovite. V programih hujšanja tako le nekaj odstotkov obvladuje svojo izgubljeno težo, vsi drugi pa se ponovno zredijo. Diete bi morale biti vedno uravnotežene in sestavljene po principih zdrave prehrane. Najrazličnejše enostranske diete, ki jih razglašajo številni mediji, so dolgoročno neučinkovite in pogosto nevarne. Strokovnjaki to pojasnjujejo z dejstvom, da diete vodijo v začarani krog vedno novih diet, prenajedanja, stradanja, odrekanja hrani in postopa v razvoj motenj hranjenja. Med hujšanjem in motnjami hranjenja je zelo tanka meja. Torej najpomembnejša je odločitev za zdravo prehranjevanje: torej pomeni jesti uravnoteženo hrano, saj je to edini način za ohranjanje visoke ravni energije in dobro telesno počutje. 

Kako pa lahko poteka zdravljenje debelosti pod strokovnim nadzorom?

Zdravljenje debelosti je dolgotrajen proces, ki zahteva temeljite spremembe prehranskih navad in telesne dejavnosti. Obravnava je največkrat individualna in pri njej morajo sodelovati strokovnjaki. Glavni cilj zdravljenja je, da tako otroke kot starše najprej naučimo zdravega načina prehrane in telesne dejavnosti. Temelj zdravljenja predstavljata shujševalna dieta in telesna dejavnost, ki morata biti prilagojeni posamezniku. Z vedenjsko terapijo spremenimo prehranske navade, kar zagotavlja boljše in trajnejše uspehe zdravljenja. V programu zdravljenja mora sodelovati vsa družina. Pred pričetkom zdravljenja moramo doseči pripravljenost za sodelovanje. Zdravljenje moramo redno spremljati ter stalno pozitivno spodbujati.

Sicer pa se je treba problema debelosti lotiti celostno. Najbolj pomembna je vzgoja o pomenu zdrave prehrane, pomenu zdravih prehranskih navad in pomenu redne telesne aktivnosti, ki se mora začeti čim bolj zgodaj in zajeti vso družino in še bolje širšo skupnost. Velja torej povsem enako, kot za katero koli drugo bolezen: najprej jo poskušamo preprečevati, ko pa nastopi, jo moramo odkriti in zdraviti čim prej.