Večina ljudi nima slabe vesti, če si privošči počitek. In ravno v tem je glavna razlika med delovno izčrpanim in poklicno izgorelim človekom. Poklicno izgorel človek bi se namreč v takšnih okoliščinah odzval s še večjim deloholizmom in bi se počutil krivega, če bi iskal rešitev za svojo izčrpanost. In to nam je privzgojeno že v najranejšem otroštvu.

„Če smo bili s strani staršev sprejeti predvsem ali samo takrat, kadar smo zadostili njihovim zahtevam in pričakovanjem, smo sebi vgradili isto zahtevo do sebe – se pravi, dober sem samo takrat, kadar so drugi zadovoljni z mano,“ je povedala psihologinja in strokovnjakinja za poklicno izgorelost Andreja Pšeničny.

Če želite preveriti, kam sodite vi, se, kot pravi psihologinja Pšeničny, v službi ali doma ozrite okrog sebe: „Kadar nas je večina takih, ki smo preutrujeni, so najbrž krive okoliščine, če pa smo samo nekateri ali celo sami, ki izgorevamo, se izčrpavamo, pa je najbrž vzrok tudi v nas, ne samo v okoliščinah.“

Če pri sebi opažate znake poklicne izgorelosti, je vsekakor vredno razmisliti o strokovni pomoči. Kajti poklicna izgorelost lahko vodi do srčnega infarkta, hudih depresij in celo do samomorilnih nagnjen. Zdravljenje pa lahko traja tudi več let. Strokovnjak vam bo pomagal spoznati, da je z vami vse v najlepšem redu, tudi če kdaj pa kdaj ne delate popolnoma ničesar.